300 likes | 464 Views
S promocijo zdravja proti trpinčenju na delovnem mestu. Tanja Urdih Lazar in Eva Stergar. PROMOCIJA ZDRAVJA (1). = STRATEGIJA POSREDOVANJA MED LJUDMI IN NJIHOVIM OKOLJEM ZA ZDRAVJE. PROMOCIJA ZDRAVJA (2). ≠ oglaševanje zdravja = splet ukrepov/aktivnosti za:
E N D
S promocijo zdravja proti trpinčenju na delovnem mestu Tanja Urdih Lazar in Eva Stergar
PROMOCIJA ZDRAVJA (1) =STRATEGIJA POSREDOVANJA MED LJUDMI IN NJIHOVIM OKOLJEM ZA ZDRAVJE
PROMOCIJA ZDRAVJA (2) • ≠oglaševanje zdravja • • =splet ukrepov/aktivnosti za: • boljšo osveščenost, • spremembe življenjskega sloga in • oblikovanje okolja, ki omogoča in podpira zdrave prakse.
KORISTI (1) Nacionalna raven: • Zmanjšanje potrebe po storitvah zdravstvenega sistema, prihranek izdatkov za javno zdravstveno službo • Podaljšanje delovnega življenja • Zmanjšanje stroškov z delom povezanih bolezni in poškodb
KORISTI (2) Raven podjetja: • Delavci: bolj zdravi, bolj motivirani, večja produktivnost, večja kakovost, večja učinkovitost • Podjetje: boljše zdravje, manjši BS, manj stroškov za zdravljenje in odškodnine, večja produktivnost, boljša zunanja podoba
DOLGOROČNI CILJI • Doseči boljše zdravje in počutje zaposlenih, večjo produktivnost, motivacijo za delo in pripadnost podjetju. • Zmanjšati število poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, na katerih nastanek je vplivalo tudi delo. • Zmanjšati število delovnih invalidov in odstotek bolniškega staleža zaradi določenih bolezni.
3 FAZE PROGRAMA • RAZISKAVA: oktober 2004 – avgust 2005 • PROJEKT PHARE – IZOBRAŽEVANJE ZA ZDRAVO DELO IN ŽIVLJENJE: maj 2005 – september 2006 • IMPLEMENTACIJA: od januarja 2007
NAMEN Dolgoročno vplivati na izboljšanje zdravja aktivne populacije z vplivanjem na delodajalce in delavce, da bodo v okviru vseživljenjskega učenja osvajali znanje in veščine za zdrav delovni in življenjski slog in uvajali v delovno okolje spremembe, ki koristijo zdravju.
CILJI • Okrepitev izobraževanja in osveščanja o zdravem delovnem in življenjskem slogu • Povezovanje izobraževalnih, javnozdravstvenih in drugih ustanov kot ponudnikov znanja z gospodarstvom • Vzpostavitev mreže znanja in strokovnosti • Oblikovanje infrastrukture za izobraževanje svetovalcev za PZD • Razvoj in izvedba izobraževanja za zdravo delo in življenje
IZOBRAŽEVANJE (1) • Uvod (potek izobraževanja, PZ, mreža za PZD in vloga svetovalcev) • Andragoška znanja • Analiza zdravja delavcev • Preprečevanje obremenitev zaradi izpostavljenosti kemijskim dejavnikom tveganja pri delu
IZOBRAŽEVANJE (2) • Preprečevanje poškodb pri delu • Preprečevanjeuporabe PAS • Ergonomski ukrepi na delovnem mestu • Obvladovanje doživetij preobremenjenosti • Organizacijski ukrepi v delovnem okolju
POT DO ORGANIZACIJ • Izobraževanje svetovalcev za PZD (KIMDPŠ) • Oblikovanje in usposabljanje skupine za zdravje v podjetju (svetovalci za PZD) • Izvajanje programa (skupina za zdravje: analiza, izbor modula, izvajanje modula) • Evalvacija (skupina za zdravje, svetovalec, KIMDPŠ)
GLAVNE NALOGE • Predlog poimenovanja in definicije • Preventivni program za organizacije (Čili za delo) • Izvedba nacionalne raziskave • Koncept mreže institucij in organizacij • Organizacija društva (Pogum, Društvo za dostojanstvo pri delu) • Predlog zakonske ureditve
DEFINICIJA »TDM je vsakoponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajnograje vredno ali očitno negativno, neetično in žaljivo verbalno ali neverbalno dejanjeene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, usmerjeno proti drugi osebi ali več osebam, kipovzročasocialno izključevanje in ogroža psihično, fizično in socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje in žaljenje dostojanstva pri delu.Posamični primerinegativnega vedenja, kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.«
RAZŠIRJENOST - TUJINA • 1-4% – žrtve resnih dejanj TDM (5 % - raziskava Dublinske fundacije) • 8-10% – žrtve občasno • 10-20% – negativna socialna vedenja • pogosteje v javnem sektorju, večje organizacije • ženske pogosteje žrtve, moški pogosteje povzročitelji • na vseh organizacijskih ravneh • več povzročiteljev – nasilje dlje traja
RAZŠIRJENOST – SLO (1) • V zadnjih 6 mesecih: 10,4%,1,5%pogosto • V zadnjih 5 letih: 19,4% • Delež prič:18,8% • Po spolu: 37,2%M,62,8% Ž • Zasebni vs. javni sektor: 48,1% vs. 49,9%
RAZŠIRJENOST – SLO (1) • Velikost organizacije: • velika: 45,3% • srednje velika: 24,4% • mala: 30,2% • Število izpostavljenih: • samo respondent: 9,4% • 63,5% več sodelavcev • 27,1% vsi v delovni skupini
STATUS POVZROČITELJA • Nadrejeni:81% • Sodelavci: 33% • Podrejeni: 14,9% • Stranke/bolniki/študenti: 17,2%
NAJPOGOSTEJŠA DEJANJA • pretirana delovna obremenitev, • širjenje govoric, • opravljanje nalog pod ravnijo zmožnosti, • zadrževanje informacij, kar je negativno vplivalo na delo, • odvzem odgovornosti na ključnih področjih, • žaljenje in neprijetno komentiranje osebnosti, • poniževanje ali posmehovanje v zvezi z delom • ignoriranje mnenj in pogledov
ČILI ZA DELO – MODUL (1) Splošna poglavja: • glavni pojmi, • vzroki • posledice • podatki o razširjenosti • opis pravnega varstva.
ČILI ZA DELO – MODUL (2) Priporočila organizacijam za ukrepanje: • politika varovanja dostojanstva pri delu (s primerom organizacijskega dogovora) • vloga različnih služb znotraj in zunaj organizacije • konkretni ukrepi: organizacijski ukrepi (vodenje, komuniciranje itd.); osveščanje in izobraževanje; reševanje posamičnih primerov.
ČILI ZA DELO – MODUL (3) Priporočila posameznikom: • iskanje prvih stikov v organizaciji; • pravne poti znotraj in zunaj organizacije; • psihološka pomoč (mreža)
NAČRTI • Širitev programa Čili za delo v podjetja (izobraževanje svetovalcev, osveščanje delodajalcev) • Vzpostavljanje mreže pomoči (psihološke in pravne) • Izobraževanje zaupnih oseb