Boljša zakonodaja – osnova za dobre informacijske rešitve

1. Boljša zakonodaja – osnova za dobre informacijske rešitve Matija Kodra, Slavko Patekar 17. 04. 2012

2. Boljša zakonodaja – osnova za dobre informacijske rešitve • 1. Zakaj boljša zakonodaja • 2. Osnovni principi boljše priprave predpisov • 3. Kako z boljšo zakonodajo do dobrih informacijskih rešitev • 4. Načini za doseganje poenostavitev in razbremenitev • 5. Zaključne ugotovitve

3. Zakaj boljša zakonodaja? • S pripravo boljše zakonodaja lahko dosežemo naslednje učinke: • - Izboljšanje konkurenčnosti podjetij / gospodarstva • - Pospešena odprtost trga • - Izboljšanje življenjskega standarda • - Povečanje transparentnosti • To v praksi pomeni: • - Zmanjšanje stroškov podjetij • - Ohrabritev poslovnega sektorja • - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti • Priprava boljše zakonodaje v zadnjih letih ena izmed prioritet tudi na ravni EU! 3

4. Osnovni principi boljše priprave predpisov • Štirje stebri izvajanja priprave boljših predpisov 4

5. Štirje stebri izvajanja priprave boljših predpisov • I. Presoja učinkov predpisovin politikje z dobro narejenimi analizami ekonomskih, okoljskih in • socialnih učinkov, ključnega pomena za kakovostno oblikovanje predlogov predpisov; • II. Sodelovanje z javnostjoje namenjeno zagotovitvi primerne vključenosti strokovne in drug • zainteresirane javnosti v najzgodnejšo fazo postopka priprave predlogov predpisov; • III. Odprava administrativnih ovirpredstavlja procese zmanjšanja, odprave ali preprečitve • administrativnih bremen vključno z merjenjem administrativnih stroškov, ki jih povzroča • zakonodaja gospodarskim subjektom ali državljanom; • IV. Poenostavitve zakonodajezajema metode razveljavitve, kodifikacije - združitve različnih • zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst, preoblikovanje zakonodaje na • podlagi dopolnitve in kodifikacije določenega akta ter zamenjave direktiv z uredbami. 5

6. Uvajanje informacijskih rešitev • Uvajanje informacijske tehnologije je nujno, vendar mora biti izvedeno premišljeno. • Predhodno je potrebno izvesti naslednje korake: • po predhodni analizi učinkovitosti zakonodaje ustrezno spremeniti le-to, • poenostaviti in po potrebi standardizirati postopke, • zagotoviti ponovno uporabo oziroma izmenjavo že obstoječih elektronskih rešitev in podatkov. • Zaznani problemi: • nejasnost in neusklajenost predpisov, • ter nejasnost in prezapletenost postopkov (npr. pridobivanje različnih dovoljenj).

7. Uvajanje informacijskih rešitev – primer EKT • Na enem mestu • DOMAČIM in EU ponudnikom zagotoviti • INFORMACIJE O POGOJIH ZA OPRAVLJANJE • DEJAVNOSTI/POKLICEV • (EKT 1)Cilj: strukturirana vsebina in predstavitev zahtevne zakonske vsebine na enostaven in pregleden način (zakonov ne citiramo in ne prepisujemo), enotna in pregledna baza reguliranih dejavnosti / poklicev • ter jasni, enostavni, standardizirani postopki, ki bodo omogočali • izvedbo projekta EKT2 ter omogočiti • PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE • DEJAVNOSTI/POKLICA NA DALJAVO: • e-postopki • (EKT 2) 7

8. Zaznani problemi oziroma izzivi pri projektu EKT • ni jasne definicije kaj je regulirana dejavnost, kaj je reguliran poklic; • obstoječi seznami reguliranih dejavnosti / poklicev so nepopolni, neusklajeni; • informacije o pogojih in postopkih nepopolne, nepregledne in težko dostopne; • postopki za pridobitev dovoljenj so pogostokrat nejasni, splošni, administrativno obremenjujoči in dolgotrajni, posebej postopki za čezmejno opravljanje dejavnosti.. • predpisani pogoji nesorazmerni s cilji • stroški postopkov pogostokrat neupravičeno visoki ( stroški postopka + obvezne članarine, obnove dovoljenj, vpisov registre…); • način uporabe horizontalnih zakonov (zsnt, zpkeu); v primerih, ko jih specialna zakonodaja ne implementira, ni jasen; • sklicevanje na horizontalne zakone otežuje postopke, zaradi splošnih določb, ki jih je težko uporabiti v konkretnih postopkih. 8

9. Boljši predpisi in uvajanje e-storitev z roko v roki • Razvoj elektronskega poslovanja in uvajanja e-storitev Izvajanje ciljev akcijskega programa zniževanja administrativnih bremen in širšega programa odprave administrativnih ovir in poenostavitve postopkov. 9

10. Kako z boljšo zakonodajo do dobrih informacijskih rešitev? • a) Predhodna analiza učinkovitosti zakonodaje oziroma posameznih predpisov kot osnova za načrtovanje informatizacije postopkov (posnetek obstoječega stanja, detektiranje obveznosti in aktivnosti, določitev pristojnih organov in institucij, obseg zahtevane dokumentacije za izvedbo postopka – vpogled v neposredne in posredne finančne stroške) • b) Elektronske rešitve naj se uvajajo pri postopkih, ki se najbolj pogosto opravljajo oziroma se izvajajo ciklično iz leta v leto (dohodninska napoved, vloge za otroški dodatek, vloge za štipendije, itd. • c) Zagotoviti večjo interoperabilnost s ponovno uporabo že obstoječih elektronskih rešitev oziroma izmenjavo že obstoječih podatkov (ponovna uporaba podatkov iz obstoječih virov) 10

11. Orodja za izvajanje principov boljše zakonodaje 1. Razveljaviti, združiti, torej izboljšati predpise; 2. Poenostaviti procese (re-inženiring); 3. Izmenjavati podatke v okviru uprave (»potujejo naj podatki, ne ljudje«); 4. Razvijati učinkovite informacijsko-telekomunikacijske rešitve in storitve, ob pogoju, da se postopke predhodno poenostavi; 5. Storitve približati uporabnikom (izhajanje iz potreb uporabnikov); 6. Zagotavljati boljša, bolj dostopna, preprosta ter razumljiva navodila in informacije; 7. Opraviti potrebne deregulacije. 11

12. Orodja za izvajanje principov boljše zakonodaje • Potrebno je tudi upoštevati in zasledovati naslednja načela in korake: • Najprej pomisli na male (Akt za mala podjetja, MSP test, uveljavljanje izjem), • Zahteve opraviti samo enkrat, • Zmanjšanje obsežnosti, zahtevnosti posameznih korakov postopka, • Zmanjšanje števila korakov postopka, • Spremenjena tehnika postopkov, • Izboljšanje kakovosti postopkov, • Skrajšanje rokov. 12

13. Ugotovitve s področja informatizacije postopkov izvedenih analiz • Zaznani problemi: • iskanje pravih podatkov za povprečnega uporabnika še vedno zahtevna naloga (kljub precejšnji dostopnosti informacij o izpolnjevanju obveznosti preko spleta) • preveč tehnično strukturirane spletne strani • uporaba pristopa, da povprečen uporabnik spletne strani že ve kaj išče • ni omogočena oddaja elektronskih vlog (še vedno veliko obrazcev trenutno dosegljiva zgolj v pdf obliki) • nepopolna podprtost elektronske izmenjave podatkov (ni vzpostavljenih potrebnih registrov in povezljivosti med le-temi) • premajhno vzpodbujanje uporabe vzpostavljenih informacijskih orodij (kljub vzpostavljenim informacijskim sistemom veliko aktivnosti poteka še vedno v fizični obliki 13

14. Stopnja izpolnjevanja administrativnih aktivnosti po elektronski poti posameznih analiziranih področjih 14

15. Pogled v prihodnost • zagotoviti dostopnost informacij na spletu; • uporabnikom nuditi prijazne spletne storitve in strani (boljša strukturiranost • informacij z vodenjem uporabnika glede na njegove potrebe); • povečati možnost uporabe elektronskih vlog; • izboljšati že obstoječe elektronske obrazce (pametni, pred-izpolnjeni obrazci); • vzpostavitev elektronskih sistemov za izmenjavo podatkov; • potrebno je pospešeno nadaljevati s povezovanjem obstoječih registrov; • vzpodbujanje uporabe vzpostavljenih informacijskih orodij. Uvajanje informacijske tehnologije je nujno, vendar mora biti izvedeno premišljeno, predhodno je potrebno namreč izvesti ustrezno spremembo zakonodaje, poenostaviti in po potrebi tudi standardizirati postopke 15

16. Boljši predpisi in uvajanje e-storitev z roko v roki s ciljem doseganja učinkovitih in kakovostih storitev ter posledično zadovoljstva končnih uporabnikov Boljša zakonodaja Kakovostnejša rešitev Učinkovita informacijska orodja 16

17. Hvala za vašo pozornost ! Ministrstvo za pravosodje in javno upravo Direktorat za upravne procese Matija Kodra, matija.kodra@gov.si Slavko Patekar, slavko.patekar@gov.si 17