Biblioterapija v splošni knjižnici

1. Biblioterapija v splošni knjižnici Izzivi, možnosti, dileme Marijan Špoljar Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Otona Župančiča

2. Socialna vključenost knjižnice • kulturno • izobraževalno • informacijsko • družabno središče

3. Socialna vključenost knjižnice - dejavniki • družbeno okolje, kjer deluje • kdo so uporabniki • kakšne so njihove potrebe • kateri so dejavniki tveganja v okolju

5. Med branjem, učenjem in pomočjo • izobraževanje, zabava, razvoj osebnosti, • promocija branja, • predstavitev literature, • socialna vključenost posameznika, • pogovor o “tabu” temah, • neformalna uporaba biblioterapije, • čustvena pismenost.

6. Namen • izboljšanje posameznikove samopodobe, • izboljšanje razumevanja vedenja in motivacij, • samopomoč in samospoštovanje, • omogočiti zanimanje za druge, • preventivno delo, • verbalizirati težavo, pogovor, • pokazati na več možnih rešitev, • narediti načrt za rešitev težave.

7. Elementi biblioterapije Biblioterapija vključuje tri elemente: • identifikacijo, • katarzo, • notranji uvid in spremembo stališč.

8. Uporaba biblioterapije • preventivno delo, • težave pri učenju, • spolna zloraba, • zasvojenost z drogami in alkoholom, • trening asertivnosti, • fobije, • motnje hranjenja, • impulzivno vedenje.

9. Cilji biblioterapije • Izboljšati sposobnost odziva s spodbujanjem in bogatenjem mentalnih prispodob in konceptov ter omogočanje čustvom, da pridejo na dan. • Povečati razumevanje samega sebe; pomoč posameznikom, da vrednotijo svojo lastno osebnost in se bolj zavedajo dojemanja samega sebe. • Povečati zavedanje o medosebnih odnosih. • Razviti večjo usmerjenost k stvarnosti.

10. Meje biblioterapije • nestrokovno vodenje biblioterapevtskega procesa, • pripravljenost posameznika, da bi se videl “v ogledalu”, • stopnja in narava uporabnikove težave, • izbira gradiva in način predstavitve, • racionalizacija težav, o katerih uporabnik bere, • omejitve zaradi procesa: težave niso odpravljene zgolj z branjem o njih, • sposobnost uporabnika, da prenese uvid v realno življenje, • uporaba literature kot beg v domišljijski svet.

11. Praksa • vzdušje (spontano, domače, spodbudno) • od teme h knjigam (promocija branja) • odprta skupina (namenjena srednješolcem) • zaprta skupina (mladostniki, ki so opustili šolanje) • pogovor (elementi biblioterapije, čustvena pismenost)

12. v knjižnici, v njihovem okolju, izvajalca – dva knjižničarja, določen dan v mesecu, objava v medijih, obvestila v knjižnici, dogovor za temo. Organizacija

13. Možnosti sodelovanja • službe na področju psihosocialnega dela, • društva, • skupine za samopomoč, • šole, • skupine uporabnikov (mladi, ki so opustili šolanje).

15. Hvala za pozornost Knjige nas lahko obogatijo ali nam kradejo čas. Ko jih izbiramo, iščemo v njih sogovornika, partnerja, prijatelja, svetovalca, zabavljača, zdravnika – skriti del sebe, ki ga želimo prepoznati.