1 / 115

Splošni del civilnega prava

Splošni del civilnega prava. Doc. Dr. Tomaž Keresteš. UVOD.

nairi
Download Presentation

Splošni del civilnega prava

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Splošni del civilnega prava Doc. Dr. Tomaž Keresteš

  2. UVOD • Def. Civilnega prava: Pravna panoga zasebnega prava, ki ureja premoženjska pravna razmerja med enakopravnimi subjekti na temelju enakopravnosti in dispozitivnosti ter tista nepremoženjska pravna razmerja, ki uživajo premoženjsko pravno varstvo. Enakopravnost + Avtonomnost + Dispozitivnost • Umestitev SDCP v Zasebno in Civilno pravo • Viri: URS>MP/EU>Z>PZA + lex contractus + morala (blanketne norme) + običaji (blanketne norme, uzance, obič. Pravo) + sodna praksa + pravna teorija

  3. Spoznavni viri • Teksti, učbeniki, baze sodb, itd. • Spoznanja primerjalnega prava • ABGB (celotna doktrina, kavzalnost, itd.) • BGB (posest, zemljiški dolg, skupnosti …) • NWB (pojem sestavine) • ZGB + OR & CCit 1942 (monizem)

  4. OBJEKTI CIVILNEGA PRAVA To je predmet pravnega urejanja s pravili civilnega prava. Ločimo: • Objekti I. reda – uporaba (stvari, duhovne stvaritve, opredmeteni izrazi oseb) • Objekti II. reda – razpolaga (pravice) Na objektih I. reda se oblast subjektov konstituira z objekti II. reda (oblastvene pravice), objekti II. reda pa subjektom pripradajo neposredno (ne pa s posredstvom druge oblastvene pravice).

  5. Pojem pravice a) Pravica civilnega prava je pravno zavarovani interes in izražena moč volje. Je pravno pooblastilo za aktivno ali pasivno ravnanje. Sestavljajo jo upravičenja. b) Konkretna pravica je voljne narave. c) Je element pravnega razmerja in nasprotni pol predstavlja pravna dolžnost. d) S pravicami je mogoče razpolagati: • prenašati • spreminjati • obremenjevati • ukinjati

  6. Pravice po vsebini • Osebnostne pravice • Oblastvene (stvarne – temeljna in izvedene, avtorska pravica, pravice industrijske lastnine) • Terjatve (zahtevki) • Oblikovalne pravice (ter prilastitvene in oblikovalne tožbene pravice) • Pričakovalne pravice • Udeležbene in članske pravice • Ugovori materialnega prava + Dolžnostna upravičenja (npr. roditeljska pravica)

  7. VAJA: I) Analizirajte ali ima A, ki je edini potomec in sorodnik B, za časa B-jevega življenja pravno zavarovano pričakovanje (pričakovalno pravico) do dediščine? II) A proda B televizijski sprejemnik. Ker B nima dovolj denarja, da bi mu takoj plačal celotno kupnino, se dogovorita za prodajo na obroke. A izroči televizijski sprejemnik B in si istočasno pridrži lastninsko pravico na njem vse do plačila vseh obrokov. Ali B pridobi pričakovalno pravico?

  8. Druge delitve pravic: • Abstraktne in konkretne • Absolutne, relativne in kvazi-absolutne • Premoženjske in nepremoženjske • Civilne (popolne) in naturalne (nepopolne – 192 OZ) • Prenosljive in neprenosljive • Deljive in nedeljive • Samostojne in nesamostojne (akcesornost) • Glavne in stranske (akcesornost) • Obligacijske (osebne), stvarne, dedne, družinske itd. • In personam / in rem • Pravice/svoboščine

  9. VAJA: Glede na klasifikacije pravic razvrstite: • Užitek • Terjatev na sklenitev pogodbe • Terjatev obresti • V ZK vpisana predkupna pravica • Hipoteka

  10. Pridobitev pravic: • Originarno (na podlagi zakona, brez pravnega prednika) • Derivativno: a) Univerzalno b) Singularno aa) Translativno bb) Konstitutivno aaa) Zakonsko (npr. dedovanje) bbb) Pravnoposlovno

  11. VAJA: Oseba A se želi rešiti svojega starega zaboja za krompir. Zato ga postavi na pešpot v mestu. Vseeno mu je, ali ga bo pobral kakšen ljubitelj starin, smetar, ali pa morda kdo od mimoidočih in to tudi pove osebi B. Oseba B, lastnik sosednjega vrta pa meni, da bi lahko ta zaboj še uporabljal in ga zato vzame in spravi v svojo vrtno uto. Ali lahko oseba A kasneje, če si premisli, od osebe B zahteva zaboj nazaj. Oseba B meni, da je postal lastnik. Ali ima prav? Kaj pa primer, ko oseba A zaboj postavi v svoj vrt z namenom, da ga kasneje nekomu podari, oseba B pa zaboj vzame? Oseba B, ki zagleda zaboj v vrtu osebe A, le-tej ponudi 1000 SIT, da mu ga prepusti. A se strinja, vendar mu zaboja ne želi izročiti, dokler le-ta ne bo plačal. Čez tri dni prinese B osebi A 1000 SIT. Oseba A mu zaboj izroči. Kakšne pravice imata osebi A in B. Kaj če oseba B prinese 1000 SIT čez tri dni, oseba A pa mu pove, da si je premislil in da zaboja več ne namerava prodati, ker ga bo v vrtu uporabljal namesto sedeža?

  12. Pravnoposlovna derivativna singularna translativna pridobitev Razpolagalna sposobnost – Nemo plus iuris … Elementi: • Zavezovalna faza – zavezovalni pravni posel • Razpolagalna faza – izpolnitev zaveze: • Razpolagalni pravni posel (premičninski, ZK dovolilo, cesija, indosament, itd.) • Pridobitni način (za stvarne pravice – izročitev ali vpis v zemljiško knjigo) NAČELO KAVZALNOSTI IZJEMA: A non domino pridobitev 64. člen SPZ, 8. člen ZZK-1

  13. VAJA: A proda osebni avtomobil X osebi B za ceno 100 denarnih enot (d.e.). A in B sta sporazumna, da lastninska pravica preide takoj in avtomobil A tudi izroči osebi B. Ker pa oseba B nima 100 d.e. pri sebi, plača ob izročitvi samo 50 d.e., za preostanek pa se dogovorita, da mora plačati čez 90 dni. B takoj naslednji dan proda avto osebi C, se z njo dogovori za prehod lastninske pravice in ji avto tudi izroči. C mu za avto plača 150 d.e.. B ves denar zaigra v igralnici in A ne more plačati nič, saj nima nobenega premoženja. Ali je bil B v gornjem primeru lastnik avtomobila, čeprav ni bil opravljen prepis pri upravni enoti – oddelek za promet? Ali lahko A zahteva dolgovanih 50 d.e. od C? Ali lahko A odstopi od pogodbe z B in zahteva vračilo avta od C? Ali bi bil C še vedno lastnik avta, če bi A odstopil od pogodbe z B?

  14. VAJA: Opišite potrebne elemente za ustanovitev pogodbene hipoteke na nepremičnini! Kakšna vrsta pridobitve je to? Ali je mogoča A NON DOMINO pridobitev? ******************************* A kupi od tatu B zlato uro, last C. A je prepričan, da je B lastnik in tudi cena, ki jo plača je tržna. Ali je na podlagi tega posla postal lastnik? Zakaj?

  15. NAČELO SPECIALNOSTI Za zavezovalno fazo se zahteva določenost ali določljivost (stranke in temelj). Za razpolagalno fazo se zahteva specialnost (določenost).

  16. ZAHTEVKI • Terjatve in zahtevki • Bodoče in pogojne terjatve • Zapadlost zahtevkov • ≠ procesni zahtevek

  17. Materialni ugovori • Protipravice • Peremptorni ugovori (zadržijo učinek): • Trajno • Začasno Tipični ugovor: ZASTARANJE

  18. ZASTARANJE Je pridobitev ugovora zastaranja dolžnika zaradi poteka časa in neuveljavljanja terjatve (zahtevka). ≠ prekluzija (ni motenj v roku, specialno določena + specialni roki, materialna / procesna, prenehanje pravice, ne samo za zahtevke, zavrženje, itd.) Z izrabo ugovora nastane naturalna pravica.

  19. Nastop zastaranja • Z iztekom roka • Ni mogoče dispozitivno izključiti a se je mogoče odpovedati ko nastopi (pisno/z zavarovanjem) • Posebnosti pri akcesornih terjatvah • Posebnosti pri akcesornih drugih pravicah (zavarovanje terjatve, npr. zastava)

  20. Računanje časa PRAVILO: Zastaranje začne teči naslednji dan po zapadlosti terjatve (zahtevka) in teče do izteka roka. IZJEME: • Subjektivni in objektivni rok • Ne teče od začetka • Računanje enoletnega roka • Itd.

  21. ZASTARALNI ROKI • SPLOŠNI – 5 LET • POSEBNI: • Občasne terjatve – 3 leta • Gospodarske pogodbe – 3 leta (enako CISG) • Odškodnina – 3/5 let ali KP rok • ZK listina – 10 let • Pravnomočno dosojena terjatev - 10 let • Gospodinjske in komunalne terjatve – 1 leto *

  22. MOTNJE V TEKU: • Zadržanje • Pretrganje

  23. VAJA: A posodi B 100 d.e. do 21.02.2000. Dne 22.02.2000 B še vedno ni vrnila denarja A. Dne 09.04.2005 se A in B poročita. Dne 06.11.2005 se A in B razvežeta. Dne 04.07.2006 A pisno s povratnico pozove B naj mu vrne dolgovani znesek. B ne odgovori nič. Ali je terjatev na današnji dan zastarana ali ne? Zakaj?

  24. Varstvo pravic • Državno varstvo (sodišča) • Samopomoč (silobran/odvračanje napada in skrajna sila / odvračanje nevarnosti) -OZ (138 & 139) in SPZ (31) + KP > istočasnost, sorazmernost, nuja = aktivna samopomoč • Avtonomno varstvo

  25. VAJA: Pijani gost v gostilni napravi precejšen zapitek. Ker hoče oditi, brez da bi plačal račun, krčmar kot zavarovanje za plačilo pridrži njegovo aktovko. Ali sme tako ravnati? Zakaj?

  26. VAJA: A-jev pes na ulici napade osebo B. Ta skuša pred psom pobegniti, vendar je pes prehiter. Zato pred njim spleza na streho osebnega avtomobila, ki je last osebe C in počaka, da pride policist in podivjanega psa ustreli. Pri tem pa na strehi in pokrovu motorja avtomobila osebe C povzroči za € 2.000,00 škode. Od koga lahko C zahteva povrnitev te škode?

  27. VAJA: Oseba A je lastnik hiše z ohišnico, na kateri ima urejen vrt. Na ta vrt mu vsakodnevno zahajajo sosedove kokoši in uničujejo povrtnino. Osebo A to zelo jezi. Čeprav soseda večkrat pozove, da naj svojim kokošim prepreči zahajanje na njegovo nepremičnino, sosed ne stori nič. Ker ima A takšnega stanja dovolj, si kupi zračno puško in nekega dne z okna obstreljuje sosedove kokoši, ki se pasejo v njegovi solati. Pri tem ubije eno kokoš, več pa jih poškoduje. Sosed od osebe A zahteva povrnitev škode zaradi ubite in poškodovanih kokoši, A pa se brani, da lahko na svoji nepremičnini počne kar hoče in da je soseda že prej večkrat pozval, naj svojim kokošim prepreči zahajanje na njegov vrt. Pravno okvalificirajte ravnanje osebe A! Ali je ravnanje osebe A dopustno? Obrazložite!

  28. VAJA: A pusti kolo pred gostilno. Ko v poznih urah zapusti lokal ugotovi, da mu je kolo nekdo ukradel. Čez dobro leto dni zagleda svoje kolo pred neko hišo. Gotov je, da je kolo njegovo, saj ima identično številko ogrodja. Zato kolo odvzame in se odpelje. Ali je A upravičen do takšnega ravnanja in zakaj? Kaj, če za njim priteče oseba B in mu pove, da je kolo njegovo, saj ga je v dobri veri kupil od osebe C, ki ga je v dobri veri kupila od osebe E in ki ga je v dobri veri kupila od osebe F? Čigavo je kolo?

  29. OBJEKTI I. REDA - STVARI Def. 15 čl. SPZ Vrste: • Sestavine • Pritikline • Plodovi • Premičnine in nepremičnine • Zbirna stvar (knjižnica, podjetje, par čevljev, par rokavic) • Javno dobro (splošna raba) in javna stvar (posredna splošna korist) • Nikogaršnja stvar (res nullius) – izvorno / derelinkvirana stvar • Zamenljive in nezamenljive stvari • Deljive in nedeljive stvari • Cenljive in necenljive stvari • Potrošne in nepotrošne stvari • Enostavne in sestavljene • Stvari v pravnem prometu in stvari v omejenem pravnem prometu (orožje, droga)

  30. Posebne kategorije stvari: • Deli človekovega telesa • Vrednostni papirji • Denar • Živali

  31. VAJA: A kupi zlato pri B. Ker nima denarja, mu ga B proda s pridržkom lastninske pravice. A odnese zlato zobozdravniku C, ki mu ga vgradi v zob kot zlato krono. A nikoli ne plača za zlato in zato B odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitve zlata! Ali s takšnim zahtevkom lahko uspe? Zakaj? Kaj če A zlato vgradi v temelje svoje hiše (npr. ker verjame, da mu bo to prineslo srečo)?

  32. OBJEKTI I. REDA - DRUGI • Avtorska dela (književna, znanost, umetnost) • Izumi • Znaki razlikovanja • Oblika • Opredmetena osebnost (fotografije, A/V posnetki, korespondenca)* POSEBEJ: PREMOŽENJE Osebno + skupno premoženje

  33. SUBJEKTI CIVILNEGA PRAVA

  34. Vrste subjektov • Fizična oseba (pravna personifikacija človeka) • Pravna oseba SPOSOBNOSTI: • Pravna • Sposobnost za dejanja (poslovna, deliktna) • Sposobnost biti stranka, procesna in postulacijska

  35. OSEBNO STANJE (STATUS) To je skupek individualnih lastnosti, po katerih se oseba civilnega prava loči od druge in na katere pravni red veže pravne posledice. Fizične osebe: ime, prebivališče, državljanstvo Pravne osebe: ime (firma), sedež, pripadnost Evidenca: matični register, evidenca državljanstva, registri pravnih oseb

  36. Fizična oseba To je živ človek kot pravni subjekt Nastane z rojstvom (dokončan porod živega otroka) s pridobitvijo pravne sposobnosti Posebnost nasciturus (125 ZD) – pogojno priznana pravna sposobnost Prenehanje: smrt, razglasitev pogrešanega za mrtvega, potrditev smrti

  37. Sposobnost za dejanja Poslovna sposobnost (ZZZDR, ZNP, OZ) Deliktna sposobnost (OZ)

  38. Poslovna sposobnost • Polna z 18. letom + zakonska zveza + po odločbi z roditeljstvom (117. čl. ZZZDR) • Delna s 15. letom (108. čl. ZZZDR) • Specialna s 15. letom in zaposlitvijo (112. čl. ZZZDR) • Do 15. leta nima nobene sposobnosti – posli so nični, nepomembne posle rešujemo z obogatitvenimi zahtevki ali konvalidacijo. • Možen postopek za podaljšanje roditeljske pravice ali odvzem poslovne sposobnosti.

  39. Deliktna sposobnost 14 let: popolna deliktna sposobnost 7 – 14 let: pogojna deliktna sposobnost – če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati >7 let: ni deliktno sposoben (137. čl. OZ) Do 7. leta odgovarjajo starši objektivno za čas nadzora, po 7. letu odgovarjajo krivdno (142. čl. OZ). Tudi če je otrok zaupan drugim pa odgovarjajo za slabo vzgojo (145 OZ). Oseba z motnjo v duševnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali nerazsodnostjo ni deliktno sposobna(odgovarja oseba z dolžnim nadzorom). Prehodna nesposobnost – actio libera in causa (136. čl. OZ)

  40. Sposobnosti procesnega prava • Sposobnost biti stranka (76. čl. ZPP): - fizične in pravne osebe + podeljena sposobnost • Procesna sposobnost (77. čl. ZPP): • vsi ki imajo popolno poslovno sposobnost • sicer zastopanje po zakonitem zastopniku • Postulacijska sposobnost: • vsi, ki imajo procesno sposobnost, razen v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi • predvidene spremembe –> obvezno zastopanje (?)

  41. PRAVNA OSEBA • Umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt, ki je sposoben biti nosilec pravic in dolžnosti. • Elementi: • Personalni in/ali stvarni substrat • Namen in dejavnost • Organi (avtonomni in heteronomni)

  42. Pravne osebe javnega in zasebnega prava • Pravne osebe javnega prava imajo posebno nalogo izvrševanja javnopravnih nalog. • Kriteriji: • Določi zakon • Določi ustanovitveni akt • Obvezen obstoj • Izvajanje javnih pooblastil • Prenos državnih oblastnih nalog • Obvezno članstvo • Uporaba prisilnih sredstev • Javno financiranje in dolžnost javnih naročil

  43. Temeljna načela Načelo numerus clausus (za pravne osebe zasebnega prava) Načelo enakopravnosti pravnih subjektov (na temelju 14. in 22. člena URS) Načelo avtonomije volje in dispozitivnosti (za pravne osebe zasebnega prava)

  44. Ustanovitev pravnih oseb • Sistem: • Normativni registracijski • Koncesijski • Elementi: • Ustanovitveni akt, ki se sprejem po posebnem postopku • Zagotovitev substrata • Vpis v register ali soglasje

  45. Vmesno obdobje Vmesno obdobje je čas med sprejemom ustanovnega akta in pred pridobitvijo pravne sposobnosti. Pomembna vprašanja: odgovornost za prevzete obveznosti, pripadnost pravic, itd. Imenujemo s posebnim imenom (preddruštvo, preddružba, predzadruga, predustanova) Korporacije se presojajo po societas (analogno 5. čl. ZGD)

  46. Sposobnosti pravnih oseb Pravna Poslovna (po organih in zastopnikih) Deliktna (po organih in zastopnikih – odgovornost za organ ali zaposlene – 147 in 148 OZ) Sposobnost biti stranka Procesna (po organih in zastopnikih) Postulacijska (po organih in zastopnikih)

  47. Identifikacija pravnih oseb IME oz. FIRMA (praviloma statusna oblika in namen/dejavnost ter drugo) SEDEŽ - kraj POSLOVNI NASLOV DAVČNA ŠTEVILKA MATIČNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA SODNEGA REGISTRA

  48. Prenehanje pravnih oseb • Razloge določa zakon ali ustanovni akt • Načini prenehanja: • Ex lege • Odločba • Samoprenehanje • Posledice prenehanja: izguba pravne sposobnosti, izbris iz registra, prenos premoženja, prenos obveznosti

  49. Vrste pravnih oseb zas. prava KORPORACIJE: društvo, delniška družba, komanditna delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, zadruga, etc. PRAVNE OSEBE SOCIETETNEGA TIPA: družba z neomejeno odgovornostjo, komandidtna družba, dvojna družba PRAVNE OSEBE USTANOVNEGA TIPA: ustanova

  50. Značilnosti posameznih oblik Korporacije – prosta fluktuacija članstva, avtonomni organi (zbor članov), uprava načeloma od nečlanov, neodgovornost članov za obveznosti Prav. os. soc. tipa – fluktuacija članstva vpliva na obstoj družbe, uprava od članov, osebna odgovornost Ustanove – namembno premoženje, heteronomni organi, ni članov

More Related