JAVNE FINANCE - DAVKI

1. Univerza v MariboruPravna fakultetaMagisterski študij delovnega pravaDAVČNI SISTEMprispevki za socialno varstvoSimona Štravs, univ. dipl. prav.Davčna svetovalka stravs.simona@siol.netDEPS Consulting d.o.o. Jesenice

2. JAVNE FINANCE - DAVKI ““Na tem svetu, razen smrti in davkov ni nič zanesljivega” ( Benjamin Franklin)

3. Osnovna načela sodobnega davčnega sistema: Načelo PRAVIČNOSTI – vsak prispeva po svojih sposobnostih ADMINISTRATIVNA ENOSTAVNOST FLEKSIBILNOST glede NA GOSPODARSKE RAZMERE DEMOKRATIČNOST PRI VPLIVU NA IZBIRO DAVKOV (ni hitrih postopkov) EKONOMSKA UČINKOVITOST – vsaka odločitev gospodarstva je povezana z davki

4. USTAVA Republike SlovenijeI. Splošne določbeII. Človekove pravice in temeljne svoboščineIII. Gospodarska in socialna razmerjaIV. Državna ureditevV. SamoupravaVI. JAVNE FINANCEVII. Ustavnost in zakonitostVIII. Ustavno sodiščeIX. Postopek za spremembo ustaveX. Prehodne in končne določbe

5. USTAVA Republike SlovenijeVI. JAVNE FINANCE146.čl. Financiranje države in lokalnih skupnosti147. čl. DAVKI148. čl. Proračun149. čl. Krediti v breme države150.čl. Računsko sodišče151.čl. Imenovanje članov računskega sodišča152.čl. Centralna banka

6. USTAVA in DAJATVE 147. člen “Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon.” 2. člen “Slovenija je pravna in socialna država.” ustava

7. USTAVA in DAJATVE 147. člen “Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon.” 2. člen “Slovenija je pravna in socialna država.” ustava

8. USTAVA in DAJATVE 148. člen Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. ustava

9. USTAVA in DAJATVE 150. Člen Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti računskega sodišča določa zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. ustava

11. DRŽAVNI PRORAČUN D A V Č N A P O L I T I K A DAVŠČINE Izvirni prihodki države JAVNI PREJEMKI JAVNI IZDATKI

12. Javne financeproračun • Proračun je akt države oziroma občine PRORAČUN PREDVIDENI PREDVIDENI PRIHODKI = ODHODKI • Sprejme se v letu pred letom, na katerega se nanaša. • Spremembe na začetku leta v katerem se bo proračun izvajal in rebalans proračuna, ki se sprejema v proračunskem letu.

13. DAVČNO PRAVO

14. DAVČNO PRAVO DAVČNO PRAVO: celota pravnih norm, ki urejajo pravice in obveznosti udeležencev v davčno pravnem razmerju in je del javnega finančnega prava

15. PRAVILA, KI UREJAJO NAJPOMEMBNEJŠE ODNOSE V DRUŽBE PRAVO CIVILNO JAVNO Dedno pravo Ustavno pravo Upravno pravo Družinsko pravo Kazensko pravo FINANČNO PRAVO Delovno pravo Obligacijsko pravo Mednarodno javno pravo Davčno pravo Proračunsko pravo Mednarodno zasebno pravo Procesno pravo Pravice in obveznost v DAVČNO PRAVNIH RAZMERJIH

16. Davčni sistem • Je CELOVITOST DAVčNIH OBLIK DRŽAVE • DAVČNI PLURALIZEM – država obdavčuje davčne zavezance z več davki • V okviru davčnega sistema ločimo: • MATERIALNO PRAVO • PROCESNO PRAVO

17. PROCESNO PRAVO 2.člen ZDavP Zakon o davčnem postopku: ureja pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancevza davek, varovanje podatkov, medsebojno upravno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti in izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

18. Materialno pravo DAJATVE V SLO • Davki • Carine • Takse in pristojbine • Prispevki • Samoprispevki • zakoni, predpisi, uredbe • EU direktive , EU sodbe • neposredno uporabljive • EVROPSKA UNIJA • Denarna enota - EMU • Evropske dajatve

19. PROCESNO PRAVO • SLOVENSKA NACIONALNA ZAKONODAJA • Ustava • Upravno pravo • Upravne institucije in organi • Zakoni, pravilniki, uredbe • EVROPSKA UNIJA • Odločbe, sklepi Evropskih institucij • Evropsko primarno pravo • Evropsko sekundarno pravo

20. Uporaba zakonov je na novo določena ( 1.člen) • Mednarodna pogodba • Zakoni o obdavčenju • Zakon o davčnem postopku • Zakon o davčni, carinski in inšpekcijski službi • Zakon o splošnem upravnem postopku / subsidiarna uporaba/

21. DAJATVETakse- so plačilo za določene storitve države (neposredna veza med dajatvijo in protidajatvijo)Prispevki -- financiranje samoupravnih in paradržavnih institucij (pokojninsko, zdravstveno zavarovanje); so namenski in se stekajo na poseben račun del sredstev teh inštitucij se financira iz proračunaParafiskalni prispevki- so izveproračunske dajatve za financiranje, ki jih plačujejo samo člani z določenim skupnimi interesi (GZS)Carine- dajatve ob prehodu med dvema davčnima prostoromaDAVKI

22. POJEM DAVKA • Davki v ožjem smislu predstavljajo najznačilnejšo vrsto javnih prihodkov v sodobnih državah in služijo z zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.

23. Temeljne značilnosti davkov: • Temeljne značilnosti davkov: • prisilno plačevanje davkov ( davčna obveznost je zakonita) • davčni zavezanec mora obveznost izpolniti , drugače sledi sankcija • davki ne služijo neposrednega nadomestila davčnim zavezancem • nedoločenost trošenja pobranih davkov • davki se pobirajo v javne m interesu • davki so denarni prihodki države

24. VRSTE DAVKOV • neposredni: bremenijo gospodarsko sposobnost gospodarskega subjekta, vplivajo na njegovo bogastvo in prihodEK ( davki na premoženje in davki na dohodek) • posredni : pa zadevajo proizvodnjo,potrošnjo, menjavosplošni davki na promet, posamezni ( trošarine), carine

25. VRSTE DAVKOV • kriterij: predmet obdavčitve • subjektivni: osebni, upošteva se ekonomska moč davčnega zavezanca • (davek na dohodek posameznika) • objektivni: realni, upoštevajo le posamezni davčni predmet, ne zajemajo celotne • zavezančeve sposobnosti, obdavčijo se pri viru ( npr.davek od osebnih • prejemkov, davke od dohodkov iz kmetijstva)

26. VRSTE DAVKOV ANALITIČNI IN SINSTETIČNI analitični: zajemajo posamični element davčnega zavezanca (npr. nepremičnino, samo eno vrsto njegovih prihodkov) ) sintetični: zajemajo celotno davčno situacijo ( celotno premoženje)

27. VRSTE DAVKOV • kriterij: način izkazovanja davčne osnove • ad valoremdavki: davki po vrednosti, davčna osnova se izkazuje v denarnih enotah • specifični davki: davčna osnova izražena v drugih oblikah (zavojčki cigaret)

28. VRSTE DAVKOV • kriterij: periodika pobiranja davkov • redni : odmerjajo iz leta v leto • izredni : se uporabljajo za financiranje notranjih nalog države ( npr. v času vojne, elementarne nesreče)

29. VRSTE DAVKOV • kriterij: pristojnost določene družbeno politične skupnosti • DRŽAVNI IN LOKALNI • V državah različni modeli finansiranja in je nižjim teritorialnim skupnostim poleg • Lokalnih davkov pripada delež sredstev iz naslova centralnih davkov

30. VRSTE DAVKOV • Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) , Komite za fiskalen zadeve ima nalogo primerjati različne davčne sisteme držav članic pripravil klasifikacijo davkov OECD in navodilo za njihovo razlago. • RAZDELITEV DAVKOV PO KLASIFIAKCIJI OECD

31. OECD – Organizacija ze ekonomsko sodelovanje in razvoj, je pripravilo: KLASIFIKACIJO DAVKOV 1000 Davki na dohodke 2000 Prispevki za socialno zavarovanje 3000 Davki na plačilno listo in delovno silo 4000 Davki na premoženje 5000 Davki na blago in storitve 6000 Ostali davki

32. NAČIN OBDAVČITVE • Sintetična obdavčitev Davčni zavezanec med letom plačuje akontacijo davka ( npr. pri dohodnini za aktivne dohodke ), po izteku davčnega obdobja pa fizične osebe vse dohodke seštejejo in na osnovi skupne davčne osnove, davčni organ odmeri in naloži plačilo davka

33. NAČIN OBDAVČITVE • Cedularna obdavčitev pomeni, da se vsak dohodek obdavčuje posebej, samo enkrat. Davek se plačuje med letom in dohodki niso več vključeni v letno davčno osnovo za odmero davka. Pri tej enkratni obdavčitvi ni upoštevanih olajšav. Običajno je določena obdavčitev po proporcionalni stopnji.

34. PRISPEVKI • klasična delitev spadajo med takse in davke • Prispevki so denarna dajatev oseb ali gospodarskih in drugih družb, ki predstavljajo nadomestilo za določene storitve ali skupno korist, ki jo nudi javna skupnost . (Finančno pravo in javne finance, 1997) , str 105

35. Programi socialne varnosti • Med javnimi izdatki zavzemajo posebno mesto programi socialne varnosti in izobraževanje. Ti • Dileme: ali družba za te namene porabi in nameni preveč ali premalo sredstev. • Vprašanja: • ali je sistem socialne varnosti zasnovan tako, da je poraba v skladu z zapisanimi cilji socialne politike, • kolikšen je njihov pomen v javnih financah • kakšni so učinki tudi na gospodarstvo.

36. Programi • V Sloveniji imamo grobo razdeljeno pet programov socialne varnosti. • pokojninsko invalidski sistem, • sistem zdravstvenega varstva, • zavarovanje za brezposelnost, • pomoč družinam , • socialno varstvo.

37. Cilj programov socialne varnosti Je zavarovanje državljanov ( koristnikov) pred številnimi tveganji: • Zmanjšanje dohodkov v starosti - starostne pokojnine, • Izguba dohodkov zaradi smrti ali invalidnosti- družinske in invalidske pokojnine, • Izguba dohodkov zaradi bolezni – zato nadomestilo boleznine, • Izguba dela , brezposelnost - pomoči za čas brezposelnosti, • Stroški zdravljenja- zato zdravstveno zavarovanje • Izguba dohodkov za čas porodniškega dopusta- starševsko nadomestilo.

38. Pozitivni učinki • najbolj vidni v primerih : • pospeševanje rodnosti (pomoč oz. družinski prejemki za otroke), • zagotovitev ustrezen prehrane za mladino (regresirana prehrana učencem, dijakom in študentom), • možnosti študija ( štipendijska politika ), • preprečevanje socialne izključenosti (brezplačno osnovno in srednje izobraževanje).

39. FINANSIRANJE SOCIALNIH PROGRAMOV • Programi socialne varnosti se financirajo pretežno s prispevki in le del s splošnimi davki. • Osnova za prispevke so bruto dohodki ( npr plača) zavarovancev, od katerih plačujeta prispevke po proporcionalnih stopnjah tako zavarovanec (zaposlenec) in delodajalec. .

40. Značilnosti za sisteme socialne varnosti: • Participacija v programu je obvezna, • Obseg pravic je odvisen predvsem od vplačil zavarovancev v preteklosti, • Uveljavljanje pravice je možno šele, ko nastane točno določen opredeljen dogodek ( npr. bolezen, upokojitev), • Pravice zavarovancev niso odvisne od nekih dodatnih pogojev ( premoženjski status, viri dohodkov).

41. V praksi se uporabljata dva sistema obračunanih prispevkov: • Proporcionalne stopnje za dohodke do določene višine, če je ta dohodek višji, se nad tem zneskom prispevki ne plačujejo • Proporcionalne stopnje brez omejitve glede na višino dohodka. • Večino sistemov socialne varnosti posluje po načelu tekočega financiranja (pay-as-you-go, PAYG), kar pomeni da sedanji aktivni zavarovanci plačujejo tekoče stroške sistema.

42. POKOJNINSKO – INVALIDSKI SISTEM • Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med generacijske solidarnosti. • Obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska in invalidska zavarovanja. • Pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnihpokojninskih varčevalnih računov , ki je urejen s posebnim zakonom.

43. ZPIZ -OBVEZNO ZAVAROVANJE • Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo: • Pravica do pokojnine • Pravica iz invalidskega zavarovanja . • Dodatne in druge pravice • Delovanje in razvoj obveznega zavarovanja zagotavlja država z: • določitvijo stopnje prispevkov • določitvijo obveznosti plačevanja prispevkov delodajalcev in zavarovancev • pravili, ki urejajo vse pravice in dolžnosti v zvezi z zavarovanjem • urejanjem sistema matične evidence.

44. Zavarovalno razmerje • Zavarovalno razmerje nastane z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Pravice iz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov in so sorazmerne zavarovančevi plači (izjema za posamezne primere).

45. Zavezanci za zavarovanje • Zaposleni delavci v RS • Izvoljeni in imenovani nosilci javnih funkcij, če za to prejemajo plačo • Zaposleni delavci pri delodajalcu s sedežem v RS, poslani na delo v tujino in niso zavarovani v tujini • Zaposleni tujci pri mednarodnih organizacijah, ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih v skladu z mednarodnimi sporazumi (možnost izvzema 19 . člen) • Osebe, ki v okviru pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi • Državljani RD, zaposleni pri tujcih • Samozaposleni: samostojni podjetniki, samostojni kulturni delavci, raziskovalci, samostojni zdravstveni delavci, duhovniki, odvetniki in notarji, drugi ki opravljajo dovoljeno dejavnost • Kmetje, vajenci • Vrhunski športniki in šahisti • Brezposelni • Upravičenci do starševskega dodatka • Zaporniki .

46. Pokojninska osnova • ZPIZ -1 določa najnižjo pokojninsko osnovo, ki jo objavi zavod in najvišjo pokojninsko osnovo , ki je določena v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove,

47. Dohodki, ki niso osnova • Dohodki , od katerih niso plačani prispevki, razen nadomestil po zakonu • dohodki za delo, zunaj okvira rednega dela (največ 20 nadur mesečno ) • Povračila materialnih stroškov • Regres za letni dopust • Jubilejne nagrade • Prejemki v naravi • Odpravnine, • Bonitete ?????

48. Zagotavljanje sredstev • Sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo zavarovanci in delodajalci • Prispevki iz plač / prispevki zavarovanca • Prispevki na plače / delodajalca • Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo zavodu. Stopnje oziroma višino prispevkov se določajo z zakonom.

49. Osnova za obračun • Osnova za obračunavanje prispevkov je bruto plača oziroma bruto zavarovalna osnova. • Osnova za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice se določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani plačani prispevki za socialno varnost in znižanje davčne osnove, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. Uvrstitev v zavarovalno osnovo določi zavezanec po oddaji davčnega obračuna, najkasneje na dan 31.3. tekočega leta za preteklo davčno obdobje. • Prispevki za obvezno zavarovanje, se plačujejo zavodu. Zavod ima pravico nadzora nad poslovnim knjigami zavezancev za plačilo prispevkov.

50. Nadzor • DURS opravlja nadzor na obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno zavarovanje, pobira, izterjuje ter vodi ustrezne evidence o vplačanih prispevkih za posamezne zavarovance. • Zavezanec za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje, ki ne vplača prispevka v predpisanem roku, je dolžan na dospeli znesek plačati obresti za vse dni zamude v skladu s posebnimi predpisi.