Sistem za zgodnje opozarjanje na nove psihoaktivne snovi (PAS)

1. Sistem za zgodnje opozarjanje na nove psihoaktivne snovi (PAS) Mag. Mercedes Lovrečič, dr.med., spec. psih

2. Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih sintetičnih drog: “Early Warning System” vzpostavljen leta 1997 v državah članicah EU s ciljem izmenjave informacij (danes celo vzorcev), ocene tveganja in nadzora nad novimi sintetičnimi drogami, s čimer bi omogočili hitro in učinkovito ukrepanje ob tveganjih, ki jih prinaša pojav novih sintetičnih drog; 2005 se razširi na širše področje psihoaktivnih snovi Pravne podlage: Svet EU sprejel 1997 “Joint Action on New Synthetic Drugs”; Konvencija na podlagi člena K.3 Pogodbe o EU o ustanovitvi Evropskega policijskega urada, Zakon o ratifikaciji Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o EU o ustanovitvi Evropskega policijskega urada, na podlagi Uredbe Sveta o ustanovitvi EMCDDA. 2005 Svet EU sprejel novo pravno formalno podlago, s katero je naloge zgoraj navedenega skupnega ukrepa razširil tudi na področje drugih novih psihoaktivnih snovi

3. 1. Faza izmenjave informacij v EU- vertikalno, horizontalno- nacionalno, meddržavno

4. nova PAS na črnem trgu: faza 2. ocena tveganja faza 3. ukrepi za nadzor • Evropski agenciji za droge in za vrednotenje zdravil izdelata oceno tveganja, ki služi Evropski komisiji oziroma Svetu Evrope za izhodišče pri odločanju o uvrstitvi novih PAS na seznam prepovedanih drog • po uvrstitvi na Odločbo o seznamu prepovedanih drog pa lahko organi pregona izvedejo ukrepe za preprečitev razširitve nove PAS na črnem trgu in ukrepe za zaseg prepovedane PAS

5. Zgodovinski razvoj EWS v Sloveniji: 2002Zametke postavila Policija: Oddelek Europol (Uprava kriminalistične policije) in IEPD-NFP • pod okriljem EMCDDA se v Sloveniji organizira učna delavnica za strokovnjake držav kandidatk za članstvo v EU • strokovnjaki se povezujejo in testirajo možnosti delovanja (partnerji, vključevanje v evropsko mrežo) • začne delovati nacionalna enota Evropskega policijskega urada (Oddelek Europol) • 2003 imenovan nacionalni korespondent EWS, ki zastopa Slovenijo in oblikuje osnutek slovenskega modela EWS • pobuda za formalno ustanovitev nacionalne ožje strokovne delovne skupine (DS)

6. Zgodovinski razvoj EWS v Sloveniji - 2004 • EU sofinanciranje (Phare) inovacij EWS v Sl: testni program oz. spletni pajek – pri Policiji razvit intranetni podportal za hitrejše sporazumevanje in razširjanje informacij o pojavu novih PAS • ožji nacionalni strokovni DS se pridružijo predstavniki Inštituta za sodno medicino (Medicinska fakulteta), Centra za forenzične preiskave (Generalna policijska uprava), Oddelek za prepovedane droge (Uprava kriminalistične policije), Center za zastrupitve (Klinični center), Oddelek za toksikologijo (IVZ). • kasneje (2005) se: pridružijo še mreža specializiranih centrov, nekatere nevladne organizacije (DrogArt), nekateri CSD…

7. Delovanje sistema v Sloveniji – nacionalne prioritete, posebnosti, prednosti • zasnovan širše od evropskega modela, kar predstavlja dodano vrednost zahtevam EU: • EU: izmenjujejo informacije o novih PAS, ki jih ni na seznamih konvencij ZN o drogah (1961; 1971) in hkrati predstavljajo tveganje za javno zdravje • Sl: izmenjujejo informacije tudi o pojavu prepovedanih drog: z visoko vsebnostjo PAS, podobne pojavne oblike vendar z večjo vsebnostjo, nevarne primesi • sodelujejo nacionalni strokovnjaki, ki se pri opravljanju rednih del in nalog v javni upravi, lahko srečajo s problematiko PAS in prejemajo vse informacije, ki jih posreduje EMCDDA, ali vstopijo v sistem prek katerega koli partnerja • sistem se z leti širi, vanj se vključujejo službe pomoči in nevladne organizacije

8. Pohvale sistema in primer dobre prakse za druge države • izjemno uspešno sodelovanje med policijo in zdravstvom (vendar policija tu ne deluje represivno) • kratek odzivni čas • Inovacije sistema Več kot pohvale tuje javnosti velja zavedanje, da lahko s pravočasnimi reakcijami preprečujemo ogrožanje zdravja in življenja uporabnikov drog.

9. Ocena stanja delovanja sistema v Sloveniji: rezultati • 96 mednarodno izmenjanih informacij • 9 obvestil širši slovenski javnosti o pojavu nevarnih PAS pri nas ali v sosednjih državah • 23 odgovorov na zahtevo Evropske agencije za droge • 5 obvestil Evropski agenciji za droge o pojavu prepovedanih drog ali PAS v Sloveniji (visoko tveganje za zdravje in življenje uporabnikov)

10. Ocena stanja: 5 let delovanja sistema v Sloveniji: prednosti • zelo hiter, uporaben in koristen, služi v javno dobro in je strokovnjakom v pomoč pri delu • pokriva območje celotne države, zelo dobro poteka obveščanje udeležencev sistema, obveščanje javnosti in obveščanje ter poročanje EMCDDA • uspešna izmenjava informacij med obema sodelujočima sektorjema, zdravstvom in policijo • širše zasnovan in obvešča tudi o drugih grožnjah javnemu zdravju • s formalno organiziranostjo strokovne skupine (mandat) lažje, hitrejše, učinkovitejše delovanje • sistem se z leti širi, sodeluje tudi civilna družba • visoka motiviranost javnih uslužbencev

11. Ocena stanja: 5 let delovanja sistema v Sloveniji: slabosti • sistem je bilo potrebno zgraditi iz nič • manjkajoče zavezujoče formalne osnove (mandat, odgovornost, pristojnosti) • izključno prostovoljno sodelovanje (visoka osebna motiviranost za sodelovanje strokovnjakov) • iztrošenost, zastarelost, pomanjkljivosti opreme • bistveno breme aktivnosti in odgovornosti še vedno nosita Policija in IEPD