530 likes | 780 Views
2. Funkcije managementa - planiranje . planiranje poslovanja podjetja je:nenehno sistematicno, zavestno in smotrno zami?ljanje bodocega poslovanja podjetja; zami?ljanje bodocih stanj in poti za njihovo izvedbo, prav tako tudi sredstev, kitece v procesu analize poslovanja, predvidevanja okolja, odl
E N D
1. Organizacija in upravljanje v SD – 2. semester
2. 2 Funkcije managementa - planiranje planiranje poslovanja podjetja je:
nenehno sistematicno, zavestno in smotrno zamišljanje bodocega poslovanja podjetja; zamišljanje bodocih stanj in poti za njihovo izvedbo, prav tako tudi sredstev, ki
tece v procesu analize poslovanja, predvidevanja okolja, odlocanja prihodnjega stanja in poti za njihovo dosego, pri cemer
usklajuje dele poslovanja (poslovne funkcije in poslovne enote) v celotno poslovanje z namenom, da se preprecijo problemi in uresnicijo možnosti, s tem pa doseže cim vecja uspešnost poslovanja;
3. 3 Funkcije managementa – planiranje (nadaljevanje) Vrste planiranja:
planiranje posameznega izdelka, poslovnih funkcij ali celotnega poslovanja;
kratkorocno ali letno planiranje;
dolgorocno ali strateško planiranje;
4. 4 Funkcije managementa – planiranje (nadaljevanje) Razvojne stopnje planiranja:
a) financno planiranje,
b) dolgorocno planiranje,
c) strateško planiranje in
d) strateški management.
5. 5 Funkcije managementa – planiranje (nadaljevanje) Strateško planiranje:
Bistvo strateškega planiranja je izdelava strategije podjetja. Na osnovi medsebojne analize med lastnimi resursi in sposobnostmi in trendi v okolju se pri strateškem planiranju oblikujejo dolgorocne usmeritve uspešnega razvoja podjetja.
Strateško planiranje je vseobsegajoce, kar pomeni, da vkljucuje planiranje celotnega poslovanja podjetja.
Strategija je dolocen program, definirana smer za doseganje dolgorocnih ciljev podjetja ob upoštevanju medsebojne povezanosti podjetja in okolja;
6. 6 Funkcije managementa – planiranje (nadaljevanje) Strateški management:
udejanjanje strateškega managementa poteka v praksi preko procesa strateškega managementa;
po vsebini je proces strateškega managementa zaporedje poslovnih odlocitev na temelju informacij in lastnega znanja, ki združuje tako pogled na preteklo, sedanje in bodoce poslovanje podjetja v povezavi s procesi v okolju;
7. 7 Funkcije managementa – planiranje (nadaljevanje) Proces planiranja – izdelave strateškega plana
8. 8 Analiza okolja analiza makrookolje:
ekonomski dejavniki,
tehnološki dejavniki,
pravni dejavniki,
politicni dejavniki,
socialni dejavniki.
analiza mikrookolje:
dobavitelji,
konkurenca,
kupci,
trg kapitala,
delovna sila.
9. 9
Analiza okolja
makrookolje
mikrookolje Strateška analiza
10. 10 Metode analiziranja okolja
Delfi metoda:
V dolocenih primerih jo uporabljamo za predvidevanje bodocih trendov. Skupini strokovnjakov postavimo vprašanje o bodocem razvoju nekega posamicnega pojava. Kvantificirane odgovore statisticno obdelamo. Rezultat z novim vprašanjem ponovno pošljemo strokovnjakom, ki svoje mnenje korigirajo ali pa tudi ne. Postopek ponavljamo toliko casa, dokler ne dobimo minimalnega konsenza.
11. 11 Metode analiziranje okolja
Scenarij:
Je najpogostejša metoda, ki se uporablja pri analiziranju in predvidevanju okolja (makro). Identificiramo tiste kljucne dejavnike, ki bodo opredeljevali trende na nekem podrocju. Nato izdelamo alternativne scenarije - optimisticno in pesimisticno varianto. Iz izdelanih scenarijev lahko razberemo potek dogodkov, prelomne tocke in vzrocno posledicne povezave.
12. 12 Metode analiziranje okolja
Analiza casovnih vrst:
Ta analiza nam na osnovi preteklih gibanj pokaže bodoce trende. Za vsako predvidevanje prihodnosti, potrebujemo podatke o preteklih gibanjih. Analiza casovnih vrst pri predvidevanju prihodnosti ne upošteva novih dejavnikov, ki se lahko pojavijo in odlocilno vplivajo na potek dogodkov. Zato nam lahko služi le kot pripomocek.
13. 13 Metode analiziranja okolja
Analiza konkurencnosti panoge
Elementi za ugotavljanje konkurencnosti panoge:
vstopanje novih ponudnikov,
pogajalske moci kupcev,
nevarnost nadomestnih proizvodov ali storitev,
pogajalske moci dobaviteljev,
konkurencni boji med obstojecimi konkurenti v panogi.
14. 14 Model konkurencnosti panoge
Vstopne prepreke Determinante
konkurencne borbe
Nevarnosti zaradi novih ponudnikov
Pogajalska moc dobaviteljev Pogajalska moc kupcev
Determinante moci Determinante dobaviteljev Nevarnosti zaradi substitutov moci kupcev
Determinantne nevarnosti substitutov
15. 15 Metode analiziranja okolja
Analiza organizacije in lastnih potencialov:
analiza in predvidevanje okolja je bilo usmerjeno v zbiranje, ovrednotenje in interpretiranje podatkov o trendih v makro- in mikrookolju podjetja;
analizo podjetja v širšem pomenu je povezana s potrebami strateškega planiranja in managementa;
v ožjem pomenu predstavlja analiza podjetja zbiranje in obdelavo podatkov z namenom izvajanja kontrole
16. 16 Metode analiziranja okolja Metode analiziranja organizacije obsegajo razlicne sistematicne pristope za zbiranje, obdelavo in interpretiranje posameznih vrst podatkov o poslovanju podjetja;
klasicne
analiza po poslovnih funkcijah in
metode analize po poslovnih funkcijah in izdelava profila organizacije
17. 17 Analiza podjetja po funkcijskih podrocjih
Metode analiziranja organizacije
18. 18 Metode analiziranja okolja Poznamo vec vrst analiz organizacije na osnovi analize poslovnih funkcij. V bistvu predstavljajo te analize dvostopenjski proces:
1.) Zbiranje, obdelava in interpretiranje podatkov po posameznih poslovnih funkcijah na osnovi raznih kriterijev.
2.) Ocenjevanje rezultatov 1. stopnje na osnovi kriterijev, prednosti in slabosti v prim. s konkurenco
izdelava profila podjetja
19. 19 Prednosti in slabosti Rezultate analize po poslovnih funkcijah dopolnimo z oceno o prednostih ali slabostih ter o pomembnosti posameznih dejavnikov za poslovno uspešnost organizacije. Rezultat te analize je ugotovitev strateških dejavnikov našega uspeha.
20. 20 Dolocanje temeljne usmeritve
Vizija:
vizijo lahko opredelimo kot orientacijsko tocko v prihodnosti, ki ima motivacijsko razsežnost za zaposlene; predstavlja kreativno pretvorbo poznavanja bodocih sprememb v okolju in lastnih sposobnosti za dosego postavljenih smeri razvoja
21. 21 Dolocanje temeljne usmeritve
Pomen vizije:
kontrola nad razvojem organizacije;
oblikovanje strategije organizacije;
temeljita revitalizacija poslovanja;
sprememba organizacijske kulture.
22. 22 Dolocanje temeljne usmeritve Poslanstvo podjetja:
Predstavlja konkretizacijo vizije organizacije; vizija predstavlja grobo sliko organizacije v daljni prihodnosti z velikim motivacijskim nabojem, poslanstvo pa predstavlja opis naše neposredne prihodnosti z jasno navedbo:
podrocij delovanja
odjemalcev
nacinom delovanja
osnov vrednot in vzorcev obnašanja
odnosom organizacije do okolja;
23. 23 Dolocanje temeljne usmeritve Pomen poslanstva:
uokvirjanje ciljne smeri delovanja,
pomoc pri odpravljanju nesporazumov pri dogovarjanju in predlaganju podrocij delovanja,
temeljna usmerjevalna vloga pri alociranju resursov,
usmerjevalna vloga za postavljanje odgovornosti delovanja posameznikov,
temeljni akt za postavljanje ciljev organizacije.
24. 24 Opredelitev strateških ciljev Cilje organizacije lahko opredelimo kot tocno dolocene želene rezultate poslovanja, ki jih bo organizacija doseglo v dolocenem casu; temeljna znacilnost ciljev je merljivost in casovna opredeljenost. Strateški cilji poslovanja predstavljajo konkretizacijo vizije in poslanstva organizacije. Temeljna znacilnost ciljev je njihova merljivost in casovna opredeljenost.
25. 25 Opredelitev strateških ciljev Cilji morajo biti opredeljeni tako, da so:
sprejemljivi za vse interesne skupine v organizaciji,
fleksibilni (dopušcajo spremembe),
merljivi (temelj za izvajanje kontrolne funkcije),
motivacijski (kot inštrument motivacije za zaposlene).
26. 26 Opredelitev strateških ciljev Cilji so osnova za:
sprejemanje odlocitev managerjev,
povecanje ucinkovitosti organizacije,
inštrument ocenjevanja uspešnosti posameznikov.
Cilji so hierarhicno, casovno in vsebinsko strukturirani. Hierarhicna delitev ciljev :
cilji poslovanja celotne organizacije ,
cilji poslovanja poslovnih enot ali programov,
cilji poslovnih funkcij.
27. 27 Metode opredeljevanja strateških ciljev
Integralni pristop obsega opredelitev nekaterih ciljev poslovanja celotne organizacije, npr. donosnost, želeni delež dobicka v realizaciji, itd. Na temelju postavljenih ciljev poslovanja oblikujemo posamezne delne cilje, ki predstavljajo razgraditev postavljenih skupnih ciljev.
28. 28 PRISTOP K OPREDELJEVANJU CILJEV
1. INTEGRALNI PRISTOP
Metode opredeljevanja strateških ciljev
29. 29 Metode opredeljevanja strateških ciljev
Temeljni pristop:
Ta pristop pa poteka ravno obratno. Predvideva najprej opredeljevanje delnih ciljev, npr. funkcijskih podrocij, … Na osnovi delnih ciljev oblikujemo zbirne plane ter tako pridemo do skupnih ciljev poslovanja organizacije.
30. 30 Metode opredeljevanja strateških ciljev PRISTOP K OPREDELJEVANJU CILJEV
2. TEMELJNI PRISTOP
31. 31 Metode opredeljevanja strateških ciljev Pri opredeljevanju ciljev je pomembno, da sledimo modelu procesa, ki vsebuje tri korake:
Refleksijo rezultatov analize in predvidevanje okolja in analize organizacije.
Oblikovanje vizije in poslanstva. Postavljanje temeljnih okvirov nadaljnjega razvoja in temelj za postavljanje ciljev.
Opredelitev strateških ciljev in s tem postavljanje osnove za opredelitev podrobnih ciljev poslovanja, kar dejansko predstavlja konkretizacijo in operacionalizacijo vizije in poslanstva organizacije.
32. 32 Strategije Oblikovanje strategije:
nazorna predstavitev poti in sredstev za dosego postavljenih ciljev;
prikaz izhodišcnega (sedanjega) stanja in izoblikovanje razpoznavne podobe organizacije;
pokazati pot in smer nadaljnjega delovanja v obdobju nestabilnosti.
33. 33 Delitev strategije Strategijo delimo na:
glavno (obsega razvoj organizacije kot celote),
poslovno (obravnava strategijo posamezne poslovne enote),
funkcijsko strategijo (obsega razvojno usmeritev dolocenega funkcijskega podrocja v organizaciji).
34. 34 Tipi strategij Glavne strategije:
Strategija stabilne rasti predstavlja strategijo z malo tveganja. Cilji so podobni predhodnim in sama vizija in poslanstvo ostajata nespremenjena. V ospredju je ohranjanje obstojecega stanja.
Strategija rasti obsega vrsto razlicnih oblik glavnih strategij, ki so usmerjene v rast in razvoj organizacije. V ospredju je nenehno iskanje nacinov za rast organizacije.
35. 35 Najznacilnejše strategije rasti
strategija koncentracije, pomeni usmerjanje na samo en izdelek ali storitev na tocno dolocenem trgu s pomocjo ene tehnologije s predpostavko povecati prodajo.
strategija diverzifikacije, obsega uvajanje novih proizvodov ali storitev v obstojeci program. Locimo:
a) Horizontalno diverzifikacijo, ki obsega vkljucitev našega konkurenta v naš program.
b) Koncentricna diverzifikacijo, za katero je znacilna vkljucitev podobnega proizvoda oz. storitve v naš program.
Temeljno vodilo pri diverzifikaciji je v razporeditvi tveganja.
36. 36 Najznacilnejše strategije rasti
strategija integracije je lahko vertikalna ali horizontalna. Podobno kot pri diverzifikaciji gre tudi tu za vkljucevanje nove storitve v program. Razlika je v tem, da je v ospredju vkljucevanje storitev, ki so povezani z obstojecimi programi.
strategija skupnih vlaganj zajema vlaganja sorodnih podjetij z namenom doseganja sinergijskih ucinkov in s tem dolocenih konkurencnih prednosti.
37. 37 Uresnicevanje strategije
Oblikovanje strategije podjetja je osrednja naloga strateškega planiranja in pravilno izbrana strateška usmeritev je temeljni pogoj za uspešni nadaljnji razvoj organizacije.
Strateško planiranje se je razvilo v strateški management zaradi neucinkovitosti samega strateškega planiranja pri uresnicevanju strategij organizacije.
38. 38 Organiziranje pojem organizacijskega modela: organizacijski model je nazorna predstavitev razmejitev pristojnosti in odgovornosti ter usklajenosti medsebojnih odnosov vseh udeležencev pri skupnem delu na nacin, ki omogoca uspešno opravljanje, z delitvijo dela dobljenih nalog.
39. 39 Oblikovanje organizacijskega modela glavne faze oblikovanja modela so:
sprožanje postopka projektiranja organizacijskega modela,
analiticno ocenjevanje obstojece organizacije,
projektiranje organizacijskega modela,
aplikacija projektiranega modela.
40. 40 Makro, mezzo in mikro raven makroorganizacijska raven predstavlja temeljno zgradbo skupnega poslovanja. Pojavlja pa se vprašanje, katere naloge bodo opravljala posamezna podrocja poslovanja.
Na mezzo -organizacijski ravni gre za ureditev medsebojnih razmerij znotraj posameznih podrocij poslovanja.
Mikro -organizacijsko raven pa predstavlja oblikovanje števila delovnih mest.
41. 41 Faktorji, ki vplivajo na oblikovanje org. modela 1. strategija: strategija je definiranje dolgorocnih ciljev podjetja in izbiranje dolocenih akcij in razporeditev resursov za njihovo realizacijo.
2. vpliv okolja:
splošno okolje (politicno, vlada; pravno, tehnološko, demografsko, socio - kulturno;);
specificnega operativnega okolja (kupci, dobavitelji, konkurenca, delovna sila, interesne skupine);
internega okolja (delnicarji, vodstvo, zaposleni).
42. 42 Faktorji, ki vplivajo na oblikovanje org. modela 3. mehanicna in organska organizacija – Burns &Stalker
Burns in Stalker sta proucevala 20 industrijskih podjetij. Njihovo okolje se lahko kategorizira v 3 tipe:
Organizacija v stabilnem okolju (povpraševanje je stabilno, inovacije so evolutivne in predvidljive, vladni ukrepi stabilni, krog konkurentov stabilen
Organizacija v spremenljivem okolju (povpraševanje lahko kljub spremembam predvidimo vnaprej, konkurenca se pojavlja vendar ne drasticno, tehnološke inovacije so predvidljive, vladna politika se spreminja vendar je predvidljiva);
Organizacije v inovativnem okolju (povpraševanje po izdelkih se drasticno spreminja, nenadne konkurence se pojavljajo, obstaja ekstremno hiter tehnološki razvoj tudi vladna politika se spreminja).
43. 43 Faktorji, ki vplivajo na oblikovanje org. modela 4. vpliv tehnologije
Tehnologija je organizacija in uporaba znanja za doseganje nekega prakticnega namena. Vkljucuje fizicne manifestacije, kot so orodja in stroji, in prav tako tudi intelektualne tehnike in procese, ki jih uporablja za reševanje problemov in doseganje želenega outputa.
44. 44 Mehanicna organizacija Karakteristike mehanicne organizacije:
Naloge so mocno razdrobljene, razstavljene na elemente. Prisotna je mocna specializacija.
Naloge so striktno definirane.
Vloga vsakega posameznika je natancno definirana.
Struktura avtoritete, kontrole in komunikacij je hierarhicna. Za neizvrševanje nalog obstajajo sankcije.
Vse pomembne informacije se nahajajo na vrhu.
Komunikacije so v glavne vertikalne.
Z odlocitvami narejenih se posredujejo informacije podrejenim kot inštrukcije.
45. 45 Organska organizacija Karakteristike organske organizacije:
Naloge so v medsebojni odvisnosti.
Naloge se kontinuirano prilagajajo situacijam.
Vloge so definirane posplošeno, cleni org. sprejemajo splošno odgovornost.
Struktura avtoritete, kontrole in komunikacij je mrežna.
Centri znanja so raztreseni skozi celotno organizacijo.
Komunikacije so vertikalne in horizontalne.
Informacije so podlaga za informiranje in svetovanje.
46. 46 Vodenje Vodenje proces, v katerem vodja na podlagi svojih posebnih sposobnosti, osebnostnih lastnosti in znanja, z zanj znacilnim ravnanjem vpliva na ljudi, da bi (vzajemno) dosegli (dogovorjene) cilje. Ali usmerjanje sodelavcev k postavljenim ciljem preko vplivanja na njihovo vedenje in delovanje je glavna naloga vodenja.
Pri tem uporablja razlicne inštrumente. V procesu vodenja imajo vrednote managerjev posebno mesto;
47. 47 Stil vodenja
a . usmerjanje sodelavcev k postavljenim ciljem;
b. uporaba razlicnih vzvodov;
c. relativno trajen vzorec vplivanja na ljudi z namenom vzajemnega doseganja postavljenih ciljev; to znacilno ravnanje predstavlja zbir za posameznega vodjo specificnih ravnanj in vodstvenega obnašanja; pri tem vodja uporablja razlicne vzvode in inštrumente ter s tem oblikuje celovito in znan znacilno obliko stila vodenja.
48. 48 Funkcije managementa – vodenje (nadaljevanje) posamezne šole oz. teoreticni modeli vodenja:
V osnovi so teoreticni modeli in koncepti vodenja postavljeni na dihotomnem razumevanju stilov vodenja.
avtoritaren – demokraticen,
direktiven – participativen,
poudarek na nalogah – poudarek na ljudeh.
49. 49 Funkcije managementa – vodenje (nadaljevanje) Klasicno razumevanje (Weber – patriarhalni, karizmaticni, avtokratski, birokratski);
Sodobno spoznanja:
K. LEWIN (1938- Iowa) – preucevanje stilov vodenja: avtoritativni in demokraticni pozneje tudi laissez faire
Ohio – študija (v 50-tih) – na osnovi postavljenih vprašanja za managerje v razlicnih organizacijah nastane tipicne usmeritve posameznih vodij:
socialno integrativno obnašanje,
usmerjenost k nalogam,
omogocanje komunikacij, izboljšanje skupinske dinamike;
50. 50 Funkcije managementa – vodenje (nadaljevanje) Situacijske teorije vodenja: Fiedlerjev model :
Interakcijska teorija
Michiganska študija identificira dva stila vodenja:
usmerjenost k sodelavcem,
usmerjenost k rezultatom.
Teorija pricakovanja
Teorija izmenjave
51. 51 Funkcije managementa – vodenje (nadaljevanje) Aplikativni modeli razlage vodenja:
Blake/Mouton (1964, 1985) – matrika 9x 9 možnosti,
3 – D program Reddin (1970),
situacijska teorija Hersey/ Blanchard nadaljevanje Reddinovega koncepta;
sistem 1 (avtoritativen) in 4 (participativen) – Likert;
koncept MbO - Drucker;
normativni odlocitveni stil od Vroom/Yetton
52. 52 Funkcije managementa – kontrole (nadaljevanje) vrste kontrole:
celotnega poslovanja, posameznih delov ali poslovnih funkcij;
notranja ali zunanja;
strateška kontrola:
strateški nadzor,
kontrolo uresnicevanja,
kontrolo predvidevanja.
53. 53 Funkcije managementa – vodenje (nadaljevanje) Dodamo pa lahko še
posamicno specificno preventivno kontrolo.
Strateški nadzor je lahko ožji ali širši:
v ožjem pomenu predstavlja primerjavo med uresniceno in sprejeto strategijo,
v širšem pa evaluacijo procesa strateškega managementa kot celote in s tem pravilnost izbora in implementacije strategije.