Izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev za informacijsko pismenost

1. Izobraževanje in usposabljanjeknjižničarjev za informacijskopismenost Doc. dr. Polona Vilar Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF Posvetovanje Informacijska pismenost v visokem šolstvu, BF, 16.6.2011

2. Kaj je informacijsko opismenjevanje? • Odgovor ni preprost in je odvisen od tega, kako opredelimoinformacijsko pismenost • Kako vi opredelite informacijsko pismenost? Kaj vam pomeni ta izraz? • Ste informacijsko pismeni? • Ste bolj informacijsko pismeni od svojih uporabnikov?

3. Informacijska pismenost (1) 3 • Tradicionalne, vsem znane in še vedno popolnoma ustrezne definicije (npr. ALA, IFLA/Unesco): • Zmožnost opredeliti informacijsko potrebo, locirati, poiskati, ovrednotiti in uporabiti informacije.(ALA, 1989) • IP sestavljajo kompetence prepoznavanja informacijskih potreb in lociranja, vrednotenja, apliciranja in ustvarjanja informacij znotraj kulturnega in socialnega konteksta. (IFLA/Unesco, Svetilniki informacijske družbe, 2005) • IP so torej različne kompetence, veščine, spretnosti v informacijskem procesu • Za laike pa običajno zgolj veščine iskanja (najpogosteje v sodobnih virih), ostalo je v ozadju

4. Informacijska pismenost (2) 4 • Nekatere druge definicije temeljijo na stališču, da je IP mogoče tolmačiti kot amalgam izkušenj, povezanih z informacijami, oz. zmožnost učenja • “IP je upoštevanje kompleksnih načinov interakcije z informacijami. Je način razmišljanja in sklepanja o vidikih neke tematike.” (C. Bruce, 2000) • “IP je intelektualno ogrodje za učinkovito aktiviranje in uporabo informacij v vseh oblikah (elektronske, tiskane, popularna kultura) in za ustvarjanje smisla, razumevanje in novo znanje. Je znanje, kako se lotiti informacij in kako jih pretvoriti, da bi se lahko učili.” (R. Todd, 2000)

5. Informacijska pismenost (3) 5 • Učenje je proces, je torej tudi IP proces? Ne zmožnost(i)? • IP ni nabor veščin ampak ‘način učenja’.(CarolKuhlthau) • Ali torej razvijamo posamezne veščine ali učimo, kako razmišljati, reševati probleme, ustvarjati? • IP je • dimenzija vseživljenjskega učenja • kumulativna izkušnja

6. 6 Kaj je informacijsko opismenjevanje? (2) • Izobraževanje, ki se osredotoča na potrebo učenja, kako se učiti = učenja učenja • Govorimo o vseživljenjskem učenju • Formalno • Manj formalno (npr. permanentno) • Neformalno • Informacijska pismenost / vseživljenjsko učenje (kokoš / jajce)

7. Družba se spreminja – učenje se spreminja • Informacijska družba, učeča se družba, učeča se skupnost • Preteklost  sedanjost • Proces uvajanja v znanje  proces ustvarjanja znanja • „Izobraževanje pred nastopom dela”  „izobraževanje in delo sta pomešana” • Delitev učenja na predmete  medpredmetno povezovanje, osredotočanje na kompetence in dosežke

8. Informacijsko opismenjevanje je tudi ena od nalog knjižničarja 8 Knjižničarji – bolj informacijsko pismeni od svojih uporabnikov, saj naj bi jih informacijsko opismenjevali Kaj bi morali znati, da bi lahko učili uporabnike? Ali tega ne znajo? Kaj znajo, česa ne? Katerih znanj najbolj manjka? Kako jih lahko najbolj učinkovito pridobijo? Ali je informacijsko opismenjevanje le njihova naloga? Informacijsko, referenčno znanje? Pedagoško znanje? Organizacijsko znanje? Oglaševalsko znanje? Vsebina?

9. 9 Oblike informacijskega opismenjevanja za knjižničarje • Formalno izobraževanje: • Predšol. vzgoja in izobr., OŠ in SŠ (gimnazijsko) izobraževanje • Univerzitetno • Knjižničarji: Oddelek BINK: 1., zlasti pa 2. bolonjska stopnja (BIB, IZB, ŠK) ter doktorski študij • Neknjižničarji: katerikoli drugi študij (raziskave!); pedagoški študiji • Manj formalno izobraževanje: • NUK (BIC), IZUM • FF • CPI (pedagoške vsebine: posodobitveni programi, profesionalno usposabljanje): Služba za tržne programe: predmeti 1. stopnje BIN, tuji jeziki • Drugo: društva (predavanja, delavnice, …), izmenjave, … • Interno (?) • Neformalno učenje

10. IP in naloge knjižničarjev IP kot nabor veščin Poučevanje posameznih veščin je lahko v prvi vrsti naloga knjižničarja IP kot učenje Učenje učenja je zahtevnejša naloga, pri kateri knjižničar ne more biti sam – nujna je pomoč drugih udeležencev (npr. učitelji, delodajalci, starši) Kot kaže, pa je najpomembnejša naloga knjižničarja OZAVEŠČANJE O POMENU IP 10

11. Slovenski visokošolski knjižničarji in informacijsko opismenjevanje 11 • Mini raziskava v maju in juniju 2011 (10) • 2 vprašanji: • Kaj je IP? • Kakšno permanentno izobraževanje imate na voljo s področja IP? • Rezultati: • Večina (9): IP so veščine iskanja v sodobnih virih, na internetu • 1: IP je več kot iskanje, obsega opredelitev informacijske potrebe, iskanje, uporabo virov, vrednotenje in uporabo informacij; velja tudi za tiskane vire • 7: nič (oz. 1: nič, razen za katalogizacijo)  • 2: tečaji NUK in IZUM; • 1: vsako izobraževanje je za IP

12. 12 “Težava knjižničarjev ni v tem, da ne bi obvladovali informacij – nasprotno, oni to znajo bolje od kogar koli drugega. Prava težava je v tem, da ostali svet tega ne ve.” (N. Oxbrow, 2001)