Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2 )

1. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) Izvajanje regionalne politike in razlogi za sprejem novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja mag. Igor Strmšnik

2. KRATKA OCENA STANJA • Regionalne razvojne razlike se ne zmanjšujejo in so velike. Regionalna politika nima sistemskega odgovora na pojav gospodarske krize, ki je dodatno oslabila manj razvita območja. • Sredstva za regionalno politiko so se z vključitvijo Evropskega sklada za regionalni razvoj povečala vendar pa je njihov obseg premajhen za proces razvojne konvergence. Na regionalni razvoj imajo odločilen vpliv sektorske politike, ki pa so običajno usmerjene po načelu konkurenčnosti in katerih delovanje v regijah je večkrat nepovezano in brez možnih sinergij. • Institucije regionalne politike so šibke, nepregledne in nestabilne. Sestava svetov regij ne omogoča učinkovitega izvajanja načela partnerstva. Zato ni osredotočenosti na ključne regionalne probleme in projekte. Zaradi velikega števila razdrobljenih projektov prihaja do težav pri črpanju kohezijskih sredstev EU. Za večjo učinkovitost regionalne politike so nujne spremembe v njenih usmeritvah, statusu in institucionalni organiziranosti. Sprejem novega sistemskega zakona lahko to izboljša.

3. Concentration of activity is increasing but population concentration levels remain fairly stable… OECD Seminar on BRD Law, Ljubljana

4. …And both are comparatively low OECD Seminar on BRD Law, Ljubljana

5. Slovene regions have enjoyed a period of ‘catch-up growth’ OECD Seminar on BRD Law, Ljubljana

6. KONCEPT IN NAČELA REGIONALNE POLITIKE Nadgradnja tradicionalne v trajnostno regionalno politiko zahteva spremembo koncepta in preusmeritev: • od poudarjanja enakosti k poudarku na učinkovitost oziroma krepitev razvojne moči regij (ekonomska učinkovitost, socialna pravičnost in okoljska odgovornost), • od pretežne usmerjenosti na opremljanje in razvoj fizične infrastrukture k razvojni infrastrukturi in »mehkim« dejavnikom, ki predstavljajo tudi temelj trajnostno razumljene konkurenčnosti regij, to pa so znanje, inovativnost, ustvarjalnost, poslovno okolje, • od nepovratnih oblik regionalnih spodbud k povratnim oblikam spodbujanja regionalnega razvoja, • od pretežno javnih razvojnih projektov k javno-zasebnim oblikam spodbujanja razvoja, • na teritorialno strukturiran več nivojski pristop regionalne politike (EU, državna raven, razvojne regije, območna raven), • na fleksibilne rešitve in zagotavljanje hitre odzivnosti regionalne politike na razvojne probleme, • na partnerstvo med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in institucijami civilne družbe.

7. DEFINICIJA REGIONALNE POLITIKE Opredelitev regionalne politike kot koordinacije razvojnih pobud, ki vključuje: • endogeno regionalno politiko, kot vertikalno koordinacijo razvojnih pobud po načelu »od spodaj navzgor«. Uresničuje se z izvajanjem regijskih projektov, ki so usmerjeni v zasledovanje teritorialnih razvojnih ciljev ter ukrepov za mreženje, povezovanje lokalnih pobud in graditev razvojnega okolja v regiji. • horizontalno regionalno politiko kot teritorialno koordinacijo sektorskih razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj. S teritorialno koordinacijo sektorskih politik na ravni 12 razvojnih regij se želi doseči sinergije in s tem večjo učinkovitost kot tudi komplementarnost državnih odločitev z razvojnimi odločitvami na nižjih teritorialnih ravneh. VEČ NIVOJSKO TERITORIALNO UPRAVLJANJE TERITORIALNI RAZVOJNI DIALOG

8. OBMOČJA IZVAJANJA REGIONALNE POLITIKE • Širši mednarodni kontekst (čezmejno, medregionalno in transnacionalno sodelovanje, evroregije); • Državna raven (SVLR in Slovenski regionalno razvojni sklad): SVLR ima koordinativno vlogo. Usklajuje endogeno regionalno politiko in projekte sektorskih razvojnih politik, ki imajo pomemben vpliv v razvojnih regijah; • 12 razvojnih regij. Gre za temeljno območje izvajanja regionalne politike za katerega se pripravi regionalni razvojni program. • Območna raven, ki jo lahko dogovorijo zainteresirani partnerji v razvojni regiji (območna razvojna partnerstva). Slednja se oblikujejo, če obstaja interes.

9. OBMOČJA IZVAJANJA REGIONALNE POLITIKE Razvojne regije ostajajo dosedanje statistične regije po evropski klasifikaciji NUTS-3. Pred začetkom novega programskega obdobja lahko mejna občina v razvojni regiji prestopi v sosednjo razvojno regijo, če s tem soglaša večina občin, z večino prebivalstva, regije v katero občina prestopa.

10. VSEBINSKA IZHODIŠČA ZAKONA Spremembe regionalne politike in ustanavljanje pokrajin sta medsebojno POVEZANA PROCESA, ki se DOPOLNJUJETA. Krepitev institucionalne sposobnosti regij je ena izmed prioritet, ne glede na odločitev o ustanavljanju pokrajin. Koncept novega zakona je, da bo regionalni razvoj temeljil na ekonomski učinkovitosti, socialni pravičnosti in okoljski odgovornosti.

11. VSEBINSKA IZHODIŠČA ZAKONA Za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja so pristojne država in občine. Občine, združenja gospodarstva in nevladne organizacije so razvojni partnerji, ki se pri uresničevanju razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja. Občine ustanovijo razvojni svet razvojne regije s sklepi občinskih svetov. V njem usklajujejo svoje razvojne interese ter uresničujejo naloge na področju regionalnega razvoja v razvojni regiji.

12. REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA Občine v regiji ustanovijo RRA kot javni zavod do 31. decembra 2013. Medsebojna razmerja med občinami in RRA se določijo s pogodbo. RRA se vpiše v evidenco RRA pri službi, če izpolnjuje naslednje pogoje: • ima razpršene ustanoviteljske deleže občin in v ustanovitvenem aktu nima določene omejitve vstopa novih partnerjev, • ima strokovno usposobljene kadre za opravljanje splošnih razvojnih nalog, • izkaže, da je del regijske razvojne mreže in pokriva območje celotne regije, • predloži strategijo izvajanja splošnih razvojnih nalog v regiji, • izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z območnim razvojnim partnerstvom o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji, če je v regiji oblikovano območno razvojno partnerstvo, Naloge RRA se financirajo iz proračunov občin in državnega proračuna. Sofinanciranje SVLR se določi s pogodbo za programsko obdobje v višini 60% potrebnih sredstev.

13. DODATNI ZAČASNI UKREPI ZA PROBLEMSKA OBMOČJA Z VISOKO BREZPOSELNOSTJO Kot problemsko območje se praviloma določi že oblikovano funkcionalno območje (območno razvojno partnerstvo, območje lokalne akcijske skupine, krajinski park,…). Izpolnjevanje kriterija kritične mase prebivalcev (20.000). Program izvedejo SVLR, RRA in območne razvojne institucije. Po detekciji razvojnih težav:

14. PROGRAM POKOLPJE 2016 Kotproblemsko območjez visoko brezposelnostjo je bilo za 6-letno programskoobdobje 2011 – 2016določeno območje ORP Pokolpje (7 občin; 46.549prebivalcev).

15. STRATEŠKI OKVIR PROGRAMA POKOLPJE 2016 • Klučne dolgoročne razvojne prednosti in priložnosti: • trajnostno upravljanje z naravnimi viri s poudarkom na lesni predelavi in sončni energiji • sonaravni turizem in razvoj podeželja • razvoj novih tehnologij in novih izdelkov Vizija je bolj dostopno Pokolpje z izkoriščenimi razvojnimi potenciali v Beli krajini in na Kočevskem. Strateški cilj programa je zmanjšati razvojne ovire in spodbuditi gospodarske dejavnike k izkoriščanju razvojnih priložnosti ter tako razvojno razgibati regijo.

16. STRATEŠKI OKVIR PROGRAMA POKOLPJE 2016 • Operativnacilja programa: • Zmanjšatizaostanek v gospodarskemrazvoju in razvojnoprestrukturiratitradicionalnepanoge v Pokolpju (indikatorjidoseganjacilja: neposrednoustvariti400 novihdelovnihmest z novimiprogrami v obstoječih in novihpodjetjih, povečati število nočitvenih kapacitet za 200 indvignitinetododanovrednostinazaposlenega v Pokolpju hitrejeodpovprečja v Sloveniji). • Izboljšatioskrbo Pokolpja z infrastrukturno in povečatidostopnostBelekrajine in Kočevskega s pospešenoizgradnjoprometneinfrastrukture

17. UKREPI RAZVOJNE PODPORE POKOLPJU • Ukrep 1: Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011 do 2016 (20 milijonov evrov): • Instrument 1.1: Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest • Sklop A: Državna pomoč za investicijske projekte • Sklop B: Državna pomoč za turistične projekte • Instrument 1.2: Vzpostavitev mrežnega podjetniškega inkubatorja • Instrument 1.3: Ustvarjanje novih delovnih mest v okviru institucionalne mreže storitev za starostnike • Instrument 1.4: Promocija Pokolpja za privabljanje tujih in domačih investicij ter podpora pri pripravi in izvajanju regijskih projektov.

18. UKREPI RAZVOJNE PODPORE POKOLPJU • Ukrep 2: Garancije s subvencijo obrestne mere za razvojne kredite podjetjem v Pokolpju v okviru regijske garancijske sheme za JV Slovenijo: • Instrument 2.1: Garancije za investicije s subvencijo obrestne mere za mikro, majhna in srednje velika podjetja • Instrument 2.2: Garancije za obratna sredstva za mikro podjetja • Ukrep 3: Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost delodajalcem v Pokolpju, ki najmanj za eno leto zaposlijo prikrajšanega delavca.

19. UKREPI RAZVOJNE PODPORE POKOLPJU • Ukrep 4: Davčni olajšavi • Instrument 4.1: Davčna olajšava za zaposlovanje. • Delodajalec, ki dosega dohodek iz dejavnosti, ki zaposli brezposelno osebo lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca (bruto plača in obvezni prispevki delodajalca za socialno varnost). • Instrument 2.2: Davčna olajšava za investiranje • Davčni zavezanec lahko za investiranje v obdobju 2011-2016 uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva.

20. UKREPI RAZVOJNE PODPORE POKOLPJU • Ukrep 5: Spodbude Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 na podlagi posebnega javnega razpisa MKGP za Pokolpje: • Instrument 5.1: Javni razpis 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za območje Pokolpja • Instrument 5.2: Javni razpis 312 – Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za območje Pokolpja

21. UKREPI RAZVOJNE PODPORE POKOLPJU • Ukrep 6: Prometna infrastruktura v Pokolpju • Tretja razvojna os • Tretja A razvojna os; • Partizanska magistrala; • Železniška infrastruktura na območju Pokolpja • Ukrep 7: Elektroenergetska infrastruktura v Pokolpju • Gradnja RTP Semič in povezava med RTP Črnomelj in RTP Semič (11 km) • Daljnovod Kočevje–Črnomelj

22. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) Izvajanje regionalne politike in razlogi za sprejem novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja HVALA ZA POZORNOST ! mag. Igor Strmšnik