1 / 9

KRATKA ZGODBA IN MINIMALIZEM

KRATKA ZGODBA IN MINIMALIZEM. mag. Katja Lah profesorica slovenščine. Čas kratke zgodbe.

oneida
Download Presentation

KRATKA ZGODBA IN MINIMALIZEM

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. KRATKA ZGODBA INMINIMALIZEM mag. Katja Lah profesorica slovenščine

  2. Čas kratke zgodbe • Kratka zgodba od osemdesetih let naprej doživlja velik razmah, deloma zaradi ameriškega vpliva (tam pride do podobnega pojava v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja), deloma zaradi časa, ki je bolj kot velikim epopejam naklonjen kratkim izsekom, obrisom nekega dogodka ali življenja. • Razlika med novelo, kratko zgodbo (shortstory) in črtico, povzeto po spremni besedi Toma Virka k antologiji slovenske kratke zgodbe Čas kratke zgodbe.

  3. Novela • Prozna vrsta s strnjeno, vzročno-posledično (analitično ali sintetično) razvito dogajalno zgradbo. • Prikazuje en sam osrednji dogodek. • Dogajalni razplet je presenetljiv, a začetek in konec novele sta na koncu logično povezana. • Dogajanje je motivirano ali z zunanjimi okoliščinami ali pa s psihologijo oseb.

  4. Osrednji dogodek ne predstavlja zgolj naključnega izseka v življenju oseb, ampak predstavlja za njihovo življenje ključno prelomnico. • Oseb je malo, ob tem dogodku pa stopa v ospredje njihov karakter. • Večkrat se dogajanje razvije ob kakem izrazitem vodilnem motivu (leitmotiv).

  5. Črtica • Je brez dogajalne zgradbe. • Kaže le droben dogodek, ki se ne razvija tako kot pri noveli, ali celo razpoloženje glavne osebe. • Pripovedovalec je večkrat prvooseben. • V ospredju so čustva ali razmišljanja, lahko tudi neposredni vtisi osrednje osebe. • Prehaja v liričnost.

  6. Kratka zgodba – shortstory • Njen dogajalni potek ni premočrten, temveč je mrežno prepleten. (Pripovedovalec večkrat spominsko preskakuje k drugim dogodkom) • Dogajanje se sicer lahko stopnjuje proti vrhu, ki pa ne predstavlja izrazitega preobrata v življenju oseb. • Konflikt se na koncu ne razreši v kako izrazito poanto, konec ostaja odprt.

  7. Tudi začetek je odprt, “in medias res”. • Dogajanje ni sklenjeno in ni ne dogajalno ne idejno zaokroženo. • Motivacija za bralca večkrat ostaja nejasna, nerazvidna (zgodbe delujejo “skrivnostno”) • Osebe niso že vnaprej karakterizirane, karakterizacijo lahko razberemo iz dogajanja, a ostaja nejasna. • Pripovedovalec je večkrat prvooseben, dogajanje pa prikazano iz njegove perspektive, torej personalne.

  8. Minimalizem • Eden najnovejših tokov postmoderne dobe v kratki zgodbi. • V slovenski literaturi lahko o njem govorimo od 90. let dalje. • ZNAČILNOSTI: • čut za razpoloženje • vsakdanja tematika, umik v svet zasebnosti • odmik od postmodernizma • ni zaokrožene zgodbe, le fabulativni odkruški, fragment • ni dramatske zgradbe. • stil je na videz preprost, nezapleten, vdira pogovorni jezik.

  9. V minimalistični literaturi avtor bralcu namiguje, naj se zaveda tistega, kar je izpuščeno. • Bralec naj se zaveda prostorov med besedami, premolkov, tišine in pretrganosti. • Minimalistična literatura je skoraj vedno zasnovana na PESIMISTIČNEM ali IRONIČNEM pogledu na svet.

More Related