Mladi v Sloveniji od 2000 do 2010

2. Mladi v Sloveniji od 2000 do 2010 dr. Marina Tavčar Krajnc Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta

3. Generacija Y – družbeni konstrukt?

4. Generacija Y –družbeni konstrukt? • Označevalni têrmini za generacijo, rojeno po letu 1980 (ali že od sredine 70-ih let) • Problem ustreznosti in rabe pojmov • 1993 pojem generacija Y prvič uporabljen (ameriška časopisna uredniška kolumna Ad Age –žurnalistična raba termina)

5. Generacija Y – družbeni konstrukt? • Mejespecifičnihgeneracijnisoostro/jasnozačrtane. • Poimenovanjegeneracija Y se je doslejuporabljaloprecej ohlapnozakohorto (generacijskoskupino), rojenoodsredine 70-ih let 20. stoletja do prvih let po l. 2000. • Heterogenostsodobnihdružb v globalnem in lokalnemmerilunarekujepremislek o ustreznostipojmageneracije Y.

6. Generacija Y – družbeni konstrukt? Mirjana Ule: “Generacija Y je le stereotip, ki ga je iznašel marketing, da usmerja svoje kampanje.” (Slokan, Ž., Generacija Y ne obstaja, Ona, 4.1.2011) • Enačba družbe: višja izobrazba = boljša zaposlitev = boljši socialni položaj

7. Generacija Y – družbeni konstrukt? • KDO so in KAKŠNI so pripadnikigeneracije Y? • Raziskave (sociološke, psihološke) v nasprotju z medijskim stereotipiziranjemskušajodiferencirati med pripadnikiistekohorte, zatonujnonaletijonarazlike med njimi, povezane s strukturnimsocialnimrazlikovanjem. • Poenotenje in generalizacijoznačilnostimlajšegeneracije v 70-ihletih 20. stoletja je mogočeoblikovati z današnjeperspektive, kivzpostavljadistanco.

8. Kaj vemo o mladih v Sloveniji? • 1985 Ule, M., in Vrcan, S. (1986), Mladina 1985: Položaj, svest I ponašanjemladegeneracijeJugoslavije, Ljubljana: FDV. • 2000 Miheljak, V. (ur.)(2002), Mladina 2000: Slovenskamladinanaprehodu v tretjetisočletje, Ljubljana, MŠZŠ, Urad RS zamladino, Maribor: Aristej. • 2010 Lavrič, M., in dr. (2010), Mladina 2010: Končnoporočilo o rezultatihraziskave, Ljubljana: MŠ, Urad RS zamladino.

9. Mladina 2010 • Populacija v starosti 15–29 let • Anketnoraziskovanje (kvantitativni del) • Strukturiranireprezentativnivzorec: 1257 oseb • Pisni in ustni del standardiziranegavprašalnika • Intervjuji (kvalitativni del) • 25 oseb (heterogenastruktura) • Analizapridobljenihpodatkov • Primerjave s starejšimiraziskavami v Sloveniji • Primerjave s podatkiEUROSTAT-a • Primerjave s podatkinemškeraziskave Shell 2010

10. Mladi v Sloveniji: število

11. Deležimlajših (15–29) in starejših (65+) v Sloveniji in EU 27

12. Mladina 2010

13. Mladina 2010 : Mladina 1985

14. Mladina 2010

15. Mladina 2010: stališča o porazdelitvi blaginje med mladimi in starejšimi

16. Mladina 2010: stališča intervjuvancev • “Prestrogo se gledanamlade. Preveč se posplošujejonegativne lastnostimladih... Ni pa velikodobrega, kaj so mladidosegli, kje so na primer mladišportnikizastopaliSlovenijo in podobno.” Gašper, aktivnišportnik, veslačolimpijec • “Včasihmislim, da se gledanamladekrivično. Velikoljudina primer misli, damladisamoležimodoma, kadimo in pijemo. Poznamvelikoljudi, kimorajodomavelikodelati. Tudijaz imam velikodeladoma. Pomagam v gospodinjstvu in nakmetiji. Velikodela imam z živalmi…” Helena, 18 let, uspešnagimnazijka • “Starejši menijo, da so mladi leni in nespoštljivi… Nekateri mladi pa so pridni in delajo, delajo v počitniških službah in hodijo v šolo.” Uroš, 22 let, kmetovalec "

17. GAŠPER, 23 LET, AKTIVNI ŠPORTNIK • “Za olimpijado smo dve leti življenja v celoti podredili treningu.”

18. “Sem čisto povprečen študent, športnik, imam veliko prijateljev, v prostem času rad žuram … sem pa zelo veliko odsoten zaradi športa. Imam že dve leti punco Pio, s katero preživim večino prostega časa, skupaj hodiva na izlete, na morje in podobno.” • “Družil sem se z ljudmi, ki jim to (pitje in kajenje) ni bilo osnovno. Če bi se družil z ljudmi iz Bresternice (domačega kraja) in če bi bil v mestu, bi me verjetno premamlo kaj drugega. Sicer pa veslanje samo ne dopušča kakih večjih izpadov, ne moreš si privoščit pijančevanja, kajenja in ostalih odstopanj od treninga. Tudi na treningu so nas terali, da smo imeli dobre ocene v šoli. Trener je na primer zahteval, da smo mu prinesli kopijo redovalnice in dokler nisi imel vseh ocen porihtanih, nisi smel veslat. Sicer pa sam nikoli nisem imel hudih težav v šoli. Če si zadam neki cilj, ga po navadi tudi izpolnim. Vsak ima sanje in jaz se jih trudim realizirati.”

19. Zasebno je Gašper svoje življenje v celoti podredil športu: “To pa je rezultat zgodovine in pri meni je že od nekdaj tako. Rasteš s tem in s tem skupaj pridejo tudi prijatelji. Prijatelji vedo, s čim se ukvarjam, in okoli tega se oblikujejo vezi. Šola nikdar ni trpela, kljub temu da sem bil zelo dosti odsoten.” “Zjutraj vstanem ob 6.20, zajtrk … jem različno, načeloma pa vse… potem trening, najmanj dve uri – 20 km preveslam, 11.00 napitki in dodatki, masaža, 12.00 kosilo, počitek do 15.00, trening do 19.00, tuš, večerja, TV in spat.”

20. Helena, 18 let, uspešna gimnazijka ”Odraščati začneš takrat, ko veliko stvari delaš sam.”

21. ŠOLA:“Srednja šola mi je veliko boljša kot osnovna, predvsem zato, ker je večina ljudi veliko bolj zrelih in resnih. Se pa tudi tukaj najdejo taki, ki so celo manj zreli kot tisti v OŠ. Imaš recimo ljudi, ki med poukom govorijo, se zibajo s stolom ali pa škripljejo, samo da motijo ostale …” “Mislim, da se drugi dijaki, predvsem s poklicne šole, učijo manj. Mi imamo definitivno več predmetov in iz tega lahko sklepam, da se moramo več učiti. Mislim tudi, da imajo več prostega časa. Po drugi strani pa vidim, da imajo druge šole, zdravstvena na primer, popoldne pouk. Naš ravnatelj pa tega ne dovoli, in tudi ko so nam šolo obnavljali, smo imeli pouk le dopoldan, kar je super.” Svoj dan Helena opisuje kot poln, vendar pester, zabaven in prijeten: “Zjutraj vstajam okoli šestih, potem grem z vlakom v šolo. Okoli treh končam pouk in grem domov. Po navadi kaj pojem in se grem učit, če imam kaj. Ukvarjam se s svojimi legvani, igram klavir ali pa bas. Zvečer se še učim, pogledam kak film in grem spat. Veliko berem, ne sicer toliko kot v OŠ, pa vseeno. Najraje imam kriminalke, zgodovinske romane ali pa kaj, kar nam predpišejo v šoli.”

22. PROSTI ČAS: (Twilight subkultura) “To je zabava za takšne, kot sem jaz. To ni koncert … včasih sicer gostuje kaka skupina, ni pa to nujno. Zvrst je nekakšna mešanica metala in elektronike, kot metalsketehno zabave. Obstaja tudi dresscode, oblečen moraš biti v črno ali temno obleko, lahko usnje, latex, fetiš, čipke …. V tem res, ampak res uživam. V treh letih sem bila na vseh partijih. Všeč mi je stil, glasba, tam ful plešem, ritem mi je všeč … Delajo celo remixe popularne glasbe, ki jo predelajo v GothLolita. Ful mi je dobro … imam celo tri pare takšnih čevljev. Sama sebe sicer ne bi opisala kot GothLolita, ampak samo Goth. Pa še to samo za partije in ne za v šolo. Ta stil sem odkrila v prvem letniku najprej na internetu. V osnovni šoli še nekak ne upaš, sploh če si v majhni, vaški osnovni šoli, kot je bila naša. Vedela sem, da še ni čas za to. V prvem letniku pa sem se počasi začela tako oblačiti. Doma so to sprejeli kar OK, mama je celo navdušena nad mojimi čevlji. Najbolj komentira vse skupaj ata, se pa bolj heca.”

23. UROŠ, 22 LET, KMETOVALEC • “Prvo leto po šoli sem bil svobodni umetnik.”

24. ŠOLA:“V vrtec sm hodu v Selu … prvih pet razredov osnovne šole tudi, potem pa sm se vpisu na Srednjo lesarsko v Slovenj Gradcu. Prvo leto po šoli smbiu svobodni umetnik… Pol pa je oče zbuleu, odpovedale so mu ledvice in morau je na operacijo.” • DELO:“Sam sem se odloču, vedno sem govoru, da bom ostal doma… ko sta mama in ata hodla na šiht, sem biu vedno z dedkom … to dobiš v kri. Sam ne bi mogu na šiht hodit, da bi mi tam nekdo govoru, kaj moram delat … tu sem sam svoj šef.” • DELOVNI DAN: “Vstanem ob 6.30, grem v štalo, porihtam do 9.00, nahranim živali, pomolzem krave, potem pa vse ostalo … Ko je košnja, kosim, ko je koruza, pa še usluge, pa še to ... Drugim kmetom baliram, spravljam les iz gozda, predvsem tistim, ki nimajo strojev. Znanje sem dobil predvsem od dedka.”

25. Uroš je s svojo kmetijo relativno dobro integriran v lokalno okolje. Sodeluje v Strojnem krožku Koroške, ki omogoča kmetovalcem, da organizirano ponujajo strojne usluge. Strojni krožek vsako leto izda katalog uslug članov in kmetje, ki določeno uslugo, na primer baliranje sena, potrebujejo, lahko pokličejo lastnika stroja, ki uslugo ponuja. Tako se ne izboljša le storilnost kmetovalcev in proračun kmetije, ki uslugo ponuja, ampak tudi solidarnost in socialna kohezija vaškega okolja. Uroš skupaj s svojo punco v prostem času aktivno sodeluje tudi v Društvu podeželske mladine. Društvo je namenjeno mladim iz ruralnega okolja, organizirajo pa izlete, različna tekmovanja, na primer v košnji in podobne aktivnosti, ki so v tem okolju aktualne z vidika tradicije oziroma interesnih smernic članov.

26. Generacija Y? • Žurnalistična mitologija v sedanjosti? • Realnost v prihodnosti? • Globalna? • Lokalna? • Parcialna?

27. Samo en klik (Maja Smole Đorđević, Gomazinci, Novo mesto: GOGA, 2010) Ne razumem naše mame, ki je vedno huda name, kadar kam po spletu grem. Samo en klik pa sem drugod, v vseh deželah, po vsem svetu ali z družbo na klepetu. Ne razumem naše mame, ki prijatelja mi išče in podi me na dvorišče, kjer vse počasi se odvija in če padeš, te boli, sploh pa teče prava kri. Ne razumem naše mame: zmeraj hoče, da grem ven, tudi če raztrgam hlače, čeprav lahko le v majhni škatli z enim prstom si prikličem pisan svet in vse igrače.

28. Generacija Y? »Iz take smo snovi kot sanje« Shakespeare