A F R I K A

1. O.Š. Marije Vere 2004/05 A F RI K A Projektna naloga iz računalništva MME1 Polona Urša Nina mentorji: Jožica Štrajhar Matjaž Reisner

2. POVRŠJE • RASTJE

3. POVRŠJE • KOTLINE: ČADSKA IN KONGOVAKOTLINA Čad Kongo

4. GOROVJA: mlado nagubano gorovje ATLAS, stara grudasta gorovja na jugu, vulkanska pogorja-višavja KILIMANDŽARO, AHAGAR, TIBETSI,KAMERUNSKO IN ETIOPSKO VIŠAVJE , ZMAJEVO GOROVJE Kilimandžaro

5. RASTJE • TROPSKI DEŽEVNI GOZD: bujno rastje, veliko rastlinskih vrst – posledica velike vlažnosti, vsakodnevnih padavin in visokih temperatur. Tropski gozd se širi v Kongovi kotlini in ob Gvinejskemu zalivu Tropski gozd

6. SAVANE: širijo se med pasom tropskega gozda in polpuščavskega rastlinstva. Značilna je visoka trava in posamezna drevesa ( akacija in baobab ) Savana Baobab

7. PUŠČAVE in POLPUŠČAVE: zaradi pomanjkanja vode tu uspevajo le redki šopi trave in trnati grmi. Puščava se širi na območja stalno suhega in vročega zraka Sahara

8. MEDITERANSKO RASTLINSTVO: uspeva na skrajnem severu in jugu. Zaradi toplega podnebja uspevajo zimzeleni gozdovi, grmičevje (makija). Področje nekoč pokrito z gozdovi zdaj prekrivajo tudi travniki in njive Makija

9. NiNa • SEM V 8.c/9 • IMAM 14 LET • IMAM SESTRO KATJO IN PSICO PIKO • MOJI NAJ PRIJATELJICI STA TINA IN SONJA • POSLUŠAM ROCK

10. -LEGA AFRIKE -GOSPODARSTVO AFRIKE -ŽIVALSTVO AFRIKE V TROPSKEM GOZDU

11. LEGA AFRIKE: Afrika je po površini trikrat večja od Evrope in nekaj manjša od največje celine na svetu – Azije. Razteza se od Sredozemskega morja na severu do južnih delov Atlantskega in Indijskega oceana na jugu. Z vseh strani jo obdajajo oceani in morja, le na skrajnem severovzhodu se v ozkem pasu kopnega ob Sueškem prekopu spaja z Azijo. Sueški prekop in Rdeče morje Afriko ločujeta od Azije.

12. Pomembnejša ločnica poteka znotraj same Afrike. To je največja puščava na svetu – Sahara, ki ločuje sredozemski del Afrike na skrajnem severu od preostalih delov celin. Puščava Sahara je ve preteklosti zelo ovirala prehod s severa v notranjost celine, zato se je življenje na skrajnem severu razvijalo drugače kot v drugih predelih.

13. Afrika je večinoma tropska celina. Ekvator jo skoraj na sredini preseka na dva dela. Skrajni severni in južni del celine sta že tako oddaljena od ekvatorja, da nimata več tropskih značilnosti, ampak segata že v subtropski pas.

14. GOSPODARSTVO: Pomembno zemeljsko bogastvo je nafta, ki jo črpajo predvsem v Alžiriji in Libiji. Pridobivanje nafte in zemeljskega plina je zelo pomembno, ker v Severni Afriki ni drugih energijskih virov.

15. Z razvojem industrije so Severno Afriko zajele gospodarske spremembe. Pojavila so se nasprotja med "moderno" manjšino, ki se ukvarja z rudarstvom in industrijo, ter tradicionalno večino, vezano na poljedelstvo in druge dejavnosti.

16. ŽIVALSTVO -MALA UHARICA Sodi med sove. Razširjena je po vsej osrednji Evropi, predvsem po iglatih gozdovih, pojavlja pa se tudi v listnatih gozdovih. Doseže velikost 46 cm. Njene oči so oranžne barve, ima dolga obušesna čopka, aktivna je izključno ponoči, glas je dolg »u-u-u«. Rada prevzema stara gnezda, včasih pa gnezdi tudi na tleh.

17. -BELOUŠKA Uvrščamo jo med gože. Zelo je razširjena v osrednji Evropi, rada ima vlažne biotope in gre tudi v vodo. Ima značilno liso na zatilju. Od oktobra do začetka marca ni aktivna

18. -NAVADNA KRASTAČA Razširjena je po vsej Evropi. Živi v različnih okoljih, tudi suhih. Aktivna je ponoči, podnevi pa je v skrivališču. Zimsko mirovanje ima od oktobra do marca.

19. VSEBINA: -Podnebje v Afriki -Prebivalstvo Afrike -Živalstvo Afrike URŠA ZAKRAJŠEK 8.a/9

20. PRVOTNO PREBIVALSTVO AFRIKE: -ARABCI -BERBER -TUAREGI -BUŠMANI -PIGMEJCI PRISELJENCI V AFRIKI: -EVROPEJCI: Nizozemci, Angleži, Francozi

21. PODNEBJE OB EKVATORJU: -EKVATORIALNO PODNEBJE: stalno vroče in hkrati stalno vlažno -ZENITO PODNEBJE: kjer je veliko padavin -SAVANSKO PODNEBJE: kjer se menjavata deževna in sušna doba -STEPSKO PODNEBJE: kjer je daljša suha in krajša deževna doba -PUŠČAVSKO IN POLPUŠČAVSKO PODNEBJE: v višjih plasteh ozračja nad ekvatorjem se zračne gmote spuščajo k tlom zato se segrevajo in sušijo

22. ŽIVALSTVO V AFRIKI -KUNA ZLATICA -STONOGE -TJULENJ

23. TJULENJ Tjulenj je  sesalec, ki  večino  časa  preživi  v  morju, saj  se  na  kopno  pride  le  posončit  ali  skotit  mladiče. Vrste  tjulnjov:  Weddellov, Grenlanski  in  Antaktični, … Tjulnji  lahko  ostanejo  pod  vodo  20  do  90 minut (odvisno  od  vrste), potopijo  pa  se  lahko  tudi  do  600m. Pritisk  v  takih  globinah  je  zelo  močan. Tjulenj  med  potapljanjem  zapre  nosnici  in  močne  mišice  preprečijo, da  bi  mu  voda  stekla  v  grlo, ko  pod  vodo  odpre  usta,  da  bi  jedel. Prehranjuje  se  z  ribami. Novo  rojeni  mladiči  so  čisto  svetle  barve, medtem, ko  so  odrasli  tjulnji  temne. Znanstveno  ime  Grenlandskega  tjulnja:PAGOPHILUS  GROENLANDICUS

24. KUNA ZLATICA Zlatica pa napravi zelo dolgo pot, kadar je hrana redka, kot npr. v severnih krajih. Najpogosteje se ji seveda ni treba truditi tako daleč. Poleti, ko je hrane dovolj, so ti sprehodi najbrž precej krajši, a vsi gozdovi ji vendarle niso neizčrpen vir hrane. Ponekod v Evropi ji pravijo »borova kuna« , saj živi predvsem v iglastih gozdovih. V smrekovih in v či­stih bukovih gozdovih se ne kaže pogosto. Samec in samica imata vsak svoj, precej omejen prostor. Kadar ni na lovu za plenom, zlatica počiva v kakšnem duplu, večinoma visoko od tal ( od 2 do 20 metrov). Če ne najde ležišča, si prisvoji kar zapuščeno veveričje gnezdo. V slabem vremenu ali hudem mrazu dremlje v svojem zavetju in ostane po več dni brez hrane. Zlatica pleni male sesalce, ptiče in žuželke. Jedilnik, ki si ga popes­tri z gozdnimi sadeži, je odvisen od časa, kraja, vrste gozda in letine.

25. STONOGE • Stonoge so členonožci iz razreda kačice, t.j. dvojno noge, kajti skoraj v vsakem segmentu trupa imajo po dva para nog. Potem se ločijo od strig, ki imajo samo en par nog na segmentu. • Hranijo se z razpadlim rastlinskim materialom. Nekatere vrste ležejo jajčeca v prostorčkih, ki jih same naredijo iz zemlje, in nanje tudi pazijo. Kroglaste kačice, kot primer, ki živijo predvsem v bukovih gozdovih na lažjih mestih, se ob nevarnosti zvijejo v kroglico in iz obrambnih žlez izločijo pekočo tekočino. • Stonoge najdemo na tleh , med odpadlim listjem , pod mahom in pod lubjem , ki odstopa. Živijo tam, kjer je dovolj vlažno in kjer je dovolj razpadnega rastlinskega materiala. Aktivne so vseh letnih časih, razen v času hudega mraza.