PONOVNO NA PRELOMU

1. PONOVNO NA PRELOMU KAJ NAS UČIJO DRUŽBENI TRENDI? Rudi Rizman Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani

2. Namesto uvoda • Živimo v “zanimivem času” (Kitajci izrečejo prekletstvo nad njihovimi sovražniki s tem, da jim (za)želijo, da bodo živeli v “zanimivem času”) • T. S. Eliot o tem, da vse težave na svetu izvirajo od ljudi, ki hočejo postati pomembni

3. Izvori krize I.1. (mezzo-trendi) • Leto 2008 se bo v zgodovino zapisalo kot prva resnično globalna recesija sodobne ekonomije (“črna luknja”) • Globalna finančna kriza bo sprožila še večje spremembe kot padec berlinskega zidu leta 1989, analogije z Havlovim “življenjem v laži” • Jezik politike v zadnjih desetletjih upravičil Orwellova opozorila: Attlee in Truman sta še lahko govorila preprost jezik, ker pač drugačnega političnega slovarja nista niti poznala (prim. opravičevanje iraške vojne)

4. Izvori krize I.2. (mezzo-trendi) • Finančni sistem je ušel izpod javnega nadzora oz. regulacije – namesto, da bi bil dekla ekonomiji, je finančni svet postal njen gospodar - “rep, ki maha s psom” • Pod pretvezo tržne ekonomije je bil izpeljan “državni udar” proti državi in (civilni) družbi • Namesto, da bi finančni sistem podpiral/servisiral proizvodnjo, je maksimiziral kratkoročne koristi (dobičke), proglasil špekuliranje za vrlino in pohlep kot prevladujočo normo

5. Izvori krize I.3. (mezzo-trendi) • Leta 1960 je bilo razmerje med plačo povprečnega CEO in plačo predsednika ZDA 2:1, leta 2007 20:1; 1980 so bile plače CEO v večjih družbah v primerjavi s povprečno plačo njihovih delavcev 1:40, lansko leto pa že 1:360 • Vloga “domino učinka” materializma: ujetniki tega, da “več stvari kot imaš, še več si jih želiš in si obseden z njimi” (John Steinbeck) • Talmud: zlo, ki ti ga naredijo drugi, ni nič v primerjavi z zlom, ki si ga povzročiš sam

6. Izvori krize I.4. (mezzo-trendi) • Dante (Pekel): greh v obliki odsotnosti volje in moralne integritete/odločnosti pelje k večnemu ledu in temi (vsega je enostavno konec) • Zmagata TINA – kaj je s TATA? • Prihodnost je mogoče prebrati v Uradnem listu

7. Izvori krize I.5. (mezzo-trendi) • Erozija moralnega kapitala, ko odmirata resnicoljubnost in zaupanje tako v politiki kot v poslovnih in trgovskih transakcijah • Trg predpostavlja moralne resurse, vendar jih sam ne more generirati • Trije vzroki krize: 1. institucionalni – banke so mutirale od svoje prvotne servisne vloge proizvodnji v “igralnice”; 2. intelektualni; 3. idolatrija neobrzdane rasti brez naravnih in moralnih omejitev

8. Izvori krize II.1. (mega-trendi) • Demografski trendi: vsako leto novih 80 milijonov prebivalcev planeta; v letih od 0 do 500 s 300 na 500 milijonov; še leta 1927 – 2 milijardi; 1960 – 3 milijarde; 1974 – 4 milijarde; 1987 – 5 in leta 1999 - 6 milijard; danes ca. 6.8 milijard; 2011 – 7 milijard; 2025 – 8 milijard; 2050 – 11 milijard; proti koncu stoletja – ca. 14 milijard • Poleg Marxa ali Keynesa se je mogoče opreti na venezuelsko ekonomistko Carloto Perez: vloga ekonomskih ciklusov • Krize oz. ciklusi, ki so jih zaznamovale letnice: 1797, 1847, 1893, 1929 in 2008 – po vsaki krizi se uveljavijo nove tehnologije in infrastruktura • Kondratijev cikel – krize kapitalizma približno vsakih 50 let

9. Izvori krize II.2. (mega-trendi) • Depresija, ki se je začela avgusta 1929 je dosegla svoje dno 43 mesecev pozneje, tista iz leta 1873 pa šele po 65 mesecih; v povprečju so krize zahtevale 4 leta, da so se vrnile na nekdanjo izhodiščno točko • Po krizi leta 1929 se je ekonomija, ki je prej temeljila na železu/jeklu, težki električni opremi in veliki strojegradnji preusmerila v masovno proizvodnjo dobrin namenjenim potrošnikom ob povečani vlogi države – pojav množičnega potrošništva (poleg proizvodnje orožij za množično uničevanje), cestno omrežje, nova infrastruktura na področju električnih aparatov • V tistem času so se za prevlado v svetu bojevali trije glavni konkurenti: fašizem, komunizem in korporativizem

10. Izvori krize II.3. (mega-trendi) • Perezova trdi, da bo aktualna kriza pod trojnim pritiskom ekolologije, globalizacije in demografije pripeljala do novih tehnologij: omrežja za hiter prenos novih alternativnih sistemov, delavnice z nizko ali praktično ničelno uporabo fosilnih goriv, odprtim sofisticiranim softwarom, genetsko medicino ter bio- in nano-tehnološkimi inovacijami in drugim • V takem sistemu se bo drugače kot doslej obravnavalo denar – bolj odgovorno; univerze bodo namesto pretirane komercializacije idej sprostile njihovo ustvarjalnost in uveljavile neodvisno od politike resnično avtonomijo (seveda ne zunaj legitimne družbene regulacije) • Jeffrey Sachs: v tem smislu bo ekonomska kriza z nami vsaj eno generacijo, ne pa že čez eno ali dve leti – zdrave ekonomske rasti ne bo mogoče vzpostaviti, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji za stanovitno/vzdržno globalno ekonomijo

11. Kaj bo s kapitalizmom?1 • Lula da Silva, brazilski predsednik, o tem, da si nihče ne upa napovedati, kakšna bo prihodnost kapitalizma. Njegova vizija družbe, ki naj bi se pojavila iz krize:družba, ki bo spodbujala proizvodnjo in ne špekulacijo; finančni sektor, ki bo spodbujal produktivno aktivnost in bo pod rigoroznim nacionalnim in mednarodnim nadzorom; nov in demokratični sistem globalne vladavine; nova energetska politika; reforma produkcijskega sistema in vzorcev potrošnje; ne pripisuje pomena abstraktnim konceptom s tem v zvezi, temveč se ne glede na njegovo ime navdušuje na takim sistemom, ki bo v svoje središče postavil človeka oz. ljudi • Kapitalizem v krizi, vendar ni videti pravih konkurentov (šibka levica; kako je z desnico?);Komunizem? Ni ga mogoče ločiti od človeških katastrof, ki ga je povzročal 20. stoletju • Lenin leta 1919, ko je nastopila ekonomska kriza, ni bil pripravljen izkoristiti priložnosti, da mu napiše epitaf (motijo se tisti, ki mislijo, da se kapitalizem ne bo mogel izkopati iz te krize”) – Joseph Schumpeter nasprotno: “Ali lahko kapitalizem preživi? Ne, mislim, da ne”. • “Boj za dušo” kapitalizma – priložnost, da se ekonomski zlom prelije v nove kulturne in demokratične priložnosti

12. Kaj bo s kapitalizmom?2 • Od krize leta 1970 je desnica potegnila več kot levica • Politične in tudi intelektualne elite se še ne zavedajo in nimajo prave predstave o tem, kaj nas čaka, kakšna bo naslednja faza • Anekdota o tem, kako so marksisti “uspešno” napovedali kar 11 od zadnjih treh recesij (kriz) • Vračanje k statusu-quo ni več mogoče, vsekakor konec kapitalizma, kakor smo ga poznali doslej, vendar ne tudi konec kapitalizma kot takega (možna pa sprememba političnih režimov, še posebej pa vlad – Islandija)

13. Kaj bo s kapitalizmom?3 • Za njegov obstoj je potrebno: 1. legitimnost profitnega motiva; 2. obstoj dovolj velikega tržišča, ki zagotavlja bodisi uspeh ali poraz; 3. pravni in politični sistem oz. okvir • Primerjave z monarhizmom, ki se je s središča umaknil na obrobje? • Kapitalizem zagotovo ne bo več tako močno dominiral nad družbo in kulturo kot doslej • “Refolucija” (reforme+revolucija) - kapitalizem kot služabnik in ne kot gospodar

14. Kaj bo s kapitalizmom?4 • Težko bi bilo govoriti o nezdružljivosti med kapitalizmom in družbo (skupnostjo), vendar pozitivna korelacija tudi ni avtomatično zagotovljena – potrebno jo je kultivirati in spodbujati • V zadnjih 20. letih se je v ZDA število ljudi, ki se nimajo o čem pomembnem s kom pogovarjati, naraslo od 10 na 25 %: v biološki znanosti in družbenih vedah vedno znova ugotavljajo, da so sreča, samo-spoštovanje in življenje človeka družbeno pogojena • Marx: v kapitalizmu obstajajo sile, ki ga spodjedajo, kot tudi sile, ki ga poganjajo naprej • Kapitalizem vključuje tržno ekonomijo, vendar vse tržne ekonomije niso bile tudi kapitalistične

15. Kaj bo s kapitalizmom?5 • Če hočemo vedeti, kaj pride po tem (modelu) kapitalizma, se je treba v mestih ozreti proti nebu: pred nekaj stoletji bi tam uzrli trdnjave, cerkve in templje, malo pozneje pa tudi palače; v 19. stoletju so jih zasenčila državna poslopja, železniške postaje in muzeji, proti koncu 20. stoletja so njihovo vlogo prevzele banke (malo jih verjame, da bo tako ostalo še dolgo); v 21. st. utegnejo njihovo vlogo zamenjati velika poslopja namenjena rekreaciji, športni stadioni, univerze, umetnostne galerije, vodni stolpi, viseči vrtovi in nemara tudi biotehnični kompleksi • Težko je verjeti, da bo kapitalizem s to krizo padel: tako kot to velja za demokracijo, bodo nemara kritiki kapitalizma nazadnje trdili, da so vsi drugi sistemi/alternative slabši • Wallerstein misli, da levica v tem trenutku nima odgovora na krizo kapitalizma kot svetovnega sistema

16. Kaj bo s kapitalizmom?6 • Kapitalizem vključuje kapital, vendar so z njim razpolagali tudi faraoni in fašistične diktature, medtem ko je trgovina obstajala še pred njegovim nastopom • Boj med duhom Davosa (hierarhični, izkoriščevalski in polarizirajoči koncept kapitalizma) in duhom Porta Allegra (demokratični in relativno egalitarni kapitalizem) • Brez odločnih akcij/upora od spodaj ni pričakovati sprememb

17. Kaj bo s kapitalizmom?7 • Kako dolgo lahko to sploh še traja?En milijon uporabljenih plastičnih kozarcev vsakih šest ur in to samo na ameriških letalskih poletih; dva milijona plastičnih “steklenic” konča v zabojnikih vsakih pet minut samo v ZDA; vsako uro v isti državi uporabijo preko en milijon papirnatih vrečk v trgovinah; vsake dve minuti pokurijo v isti državi 28.000 sodčkov različnih goriv

18. O jezi in besu demosa?1 • Financial Times: “Dobili smo tisto, kar smo si zaslužili – upor proti neenakosti • Obama: “Ne mislim pomirjati jeze ljudi, želim pa si jo usmeriti v konstruktivno smer” • Wall Street si je leta 2007 dal izplačati v obliki bonusov $39 milijard in je dobro leto pozneje izstavil račun v višini več trilijonov ameriškim davkoplačevalcem • Nobelovec Joseph Stiglitz: Geithnerjev načrt je v bistvu “rop nad ameriškim ljudstvom”; naslov te dni na prvi strani NY Posta: “Ne tako hitro vi pohlepni bastardi (izrodki) • Britanski MP: te čase je bolje, če kdo prizna, da posiljuje mladoletne osebe, kot pa, da je bančnik; Londonska trgovinska zbornica in City ter policija diskretno svetujejo bančnim uslužbencem, da raje ne izzivajo ljudi s kravatami, dragimi čevlji, urami in oblekami; švicarski bančniki se zaradi možnih aretacij bojijo potovati v tujino

19. Kaj jezi in gnevu demosa?2 • Financial Times: ameriška vlada daje vtis navadnim državljanom, da je s tem, ko pomaga Wall Streetu, njena gangsterska podružnica; nek ameriški senator je “bančnike” (bankers) primerjal z “gangsterji” in odkrito namigoval na to, da ne delajo drugače kot Al Capone • Kaj je ostalo od časti? Shakespeare: “Če izgubim čast, izgubim samega sebe”; Antonij je bil pripravljen izgubiti oboje. Dickens o sleparju Johnu Sadlerju: “Ne morem več živeti, preveliko ljudi sem uničil. Ne b mogel več živeti in gledati njihovo agonijo.” • Spomnimo: leta 1938 je šef New York Stock Exchange končal v ječi (v Sing Singu)

20. O jezi in besu demosa?3 • Javno mnenje in protestniki kot katalizator potrebnih globokih reform in tega, da se ne pozab, kdo nas je pahnil v krizo • Seveda je to sedaj pravi čas za populizem (radikalci na levi obtožujejo bančnike, tisti z desnice pa imigrante in ranljive etnične skupine) • Brown v Evropskem parlamentu: “Svoboda, ekonomski napredek in socialna pravičnost” za vse ali pa za nikogar!” “Ideologija neomejenega in nenadzorovanega prostega trga je reducirala vse odnose na transakcije, spodbude na sebični interes, vsak občutek za vrednote in vrednosti na potrošniško izbiro in z njo povezano ceno”

21. O jezi in besu demosa?4 • Niall Ferguson: “tekla bo kri, pomnožili se bodo politični in ekonomsko motivirani konflikti, destabilizirale države, državljanske vojne, zrušile vlade • Ankete ugotavljajo, da se ljudje v veliki večini zavzemajo za manj neenakosti pri dohodkih in privilegijih • Komisija ekspertov pri OZN (vodi: Joseph Stiglitz): napoveduje to (2010) leto 30-50 milijonov dodatno nezaposlenih

22. Človeška in družbena cena 1 • Bolj ko se odlagajo potrebne reforme, večja je človeška in družbena cena krize • Sociologi ugotavljajo: 1% nezaposlenost, če traja pet let, poveča število umorov za 5.7%, samomorilnost za 4.1%, število duševnih bolnikov za 3.4% in število novih zapornikov na 4%; prav tako se štirikratno poveča število umorov, ki jih nad ženami zagrešijo njihovi zakonski partnerji • Z umiritvijo/izboljšanjem ekonomskih razmer pa se omenjeni kazalci ne spremenijo hitro na bolje

23. Človeška in družbena cena 2 • Vendar tudi pozitivne stranske posledice v smislu odkritja nematerialnih dobrin, ki lahko obogatijo življenje ljudi - asketizem • Reinhold Niebuhr (ameriški teolog) – potegniti pravo črto med moralnim človekom in nemoralno družbo • Adam Smith pred 232 leti napovedal, da je pridobivanje profita vedno največje v državah, ki se hitro približujejo gospodarski krizi in propadu

24. Kaj je potrebno za srečo?1 • V OECD že nekaj časa raziskujejo, kaj je napredek? • Razsvetljenska definicija napredka: zmanjševanje revščine in povečevanje sreče • Sreče ne prinese povečevanje bogastva in inovacije, še najmanj pa čaščenje denarja • Leta 1960 je 60% odraslih odgovorilo, da “lahko zaupajo večini ljudi”. Danes le še 30 %

25. Kaj je potrebno za srečo?2 • Čaščenje uspeha in statusa ob istočasnem zmanjševanju medsebojnega spoštovanja • Vendar razlike: v Skandinaviji uspeli kombinirati uspešno ekonomijo z dosti večjo enakostjo in vzajemnim spoštovanjem kot drugod v svetu • Ekonomisti in politiki bi se morali opreti na realistični model o tem, kaj naredi ljudi srečne in kako sploh funkcionira trg

26. Kaj je potrebno za srečo?3 • Družba, ki bi jo zaznamovalo darvinistično tekmovanje med posamezniki, ni zdrava • Rezultati socioloških raziskav : ko družba doseže 15.000$ na glavo, je količina sreče neodvisna od dohodka, ki ga pridobijo ljudje • V zahodnih državah se sreča v zadnjih 50. letih ni pove(če)vala, celo nasprotno

27. Kaj je potrebno za srečo?4 • Leta 1935 sta v ZDA bolehala za depresijo 2% ljudi do 35. leta, danes preko 14% • V istem času so se v večini razvitih industrijskih družb povečevali samomorilnost, alkoholizem, zasvojenost z mamili in hudodelstva

28. Kaj je potrebno za srečo?5 INDEKS SREČE • 1. Spolno življenje (4.7) • 2. Druženje po delu (4.1) • 3. Večerja (4) • 4. Relaksacija (3.9) • 5. Kosilo (3.9) • 6. Rekreacija (3.8) • 7. Molitev (3.8) • 8. Druženje pri delu (3.8)

29. Kaj je potrebno za srečo?6 • 9. Gledanje TV (3.6) • 10. Telefoniranje doma (3.5) • 11. Popoldanski spanec (3.3) • 12. Kuhanje (3.2) • 13. Nakupi (3.2) • 14. Delo na računalniku doma (3.1) • 15. Hišna opravila (3.0) • 16. Ukvarjanje z otroki

30. Ali je v letalu pilot? • Lahko je napovedovati, ko gre za preteklost… • Taleb pogosto navaja svojo misel, da se svetovna zgodovina še nikoli ni soočila na eni strani s takšno kompleksnostjo in na drugi s takšno nesposobnostjo razumevanja družbenega stanja, v katerem se nahajamo. • Ne le globalna ekonomska kriza, temveč tudi kriza oz. deficit globalnih voditeljev in velikih svežih idej (kje so Roosevelti, Churchilli, Gandiji in drugi?) • Vedno je nevarno, če politiki pri soočanju s krizo mislijo, da imajo prav in da so na pravi poti

31. Poraz ekonomske znanosti?1 • Globalna ekonomija se sooča z metastazami, vendar ta čas ni “zdravnika, ki bi vedel, kako jih ustaviti” • Ekonomist John Kenneth Galbraith: “Edina funkcija napovedovanja v ekonomiji je v tem, da dvigne ugled astrologiji” • Alan Greenspan o tem, da ekonometrika ni znanost, Blair: v Parizu o tem, da živimo v času “nizke prediktabilnosti” • Praktično, če zanemarimo redke izjeme, kriza ni bila napovedana – pisatelj Stefan Zweig o tem, da pred prvo svetovno vojno skoraj nihče v Evropi ni računal nanjo

32. Poraz ekonomske znanosti?2 • Veliki ekonomski misleci (Smith, Ricardo, Keynes, Marx, Schumpeter, Galbraith in drugi) se niso opirali na matematične modele in sploh na uporabo deduktivnih logičnih pristopov – danes ne bi mogli poučevati na univerzah ali objavljati v uglednih ekonomskih revijah • Ca. 1 milijon ekonomistov na svetu • Ekonomisti – tako kot vremenoslovci – ne morejo napovedati prihodnosti, lahko samo razlagajo in opisujejo • Napačna ekonomska teorija, ki je temeljila na predpostavki o prostem in nereguliranem kapitalizmu, ki naj bi kot tak zagotavljal najboljše gospodarske rezultate – makroekonomisti prezrli Keynesova spoznanja o vlogi psiholoških motivacij pri ljudeh – njihove“živalske instinkte”

33. Poraz ekonomske znanosti?3 • Napovedovanje v funkciji interakcije med ekonomijo in politično ideologijo (Friedman, Hayek, sploh neoliberalizem) – za politiko je ekonomija zelo pomembna • Nujna intelektualna revolucija, nova paradigma: namesto na matematične in statistične modele (lažna eksaktnost) se je bolje opreti na zgodovino, psihologijo, sociologijo in politično teorijo • Glavno analitično orodje resnično velikih ekonomistov ni bila v prvi vrsti formalna logika, temveč elokvenca, torej besede

34. Poraz ekonomske znanosti?4 • Predlog za participativno ekonomijo (“parecon”), za ekonomsko načrtovanje, ki vključuje širšo družbo – demokratično deliberacijo, ki naj bi zamenjala anarhično naravo kapitalizma • Nassim Nicholas Taleb (eden redkih, ki je napovedal krizo): nikoli ne upoštevaj nasveta od nekoga, ki nosi kravato – tako kot ni dobro vprašati generala za nasvet o vojni, ni priporočljivo vprašati borznega posrednika za nasvet o denarju; svet nasploh potrebuje manj ekonomistov

35. Poraz ekonomske znanosti?5 • Ni videti samokritike pri kvantitativnih ekonomistih, ki so s svojimi matematičnimi modeli pomagali zapeljevati bankirje – njihova sposobnost napovedovanja je bila ničelna - predstavljajmo si, da bi Newtonova fizika razlagala, da padajo jabolka navzgor • Peter Drucker: v zgodovini ni primera, da bi moralo kakšnega ekonomista skrbeti za naslednji obrok hrane

36. Alternative1 • Vsaka kriza predstavlja po Sigmundu Freudu potencialno priložnost za posameznike in družbe, da začnejo znova in z novimi idejami • Nujnost prepoznavanja nečesa, čemur moramo reči “ekonomsko nasilje” • Gandi o “pravi ekonomiji”, ki se nikoli ne obrne proti najvišjim etičnim standardom, ne zagovarja kopičenja bogastva na račun povečevanja revščine, temveč povečuje obseg dobrega za vse, tudi za najbolj siromašne člene družbe in kot taka zasleduje cilj dostojnega življenja • BDP ne more biti edino merilo za doseganje uspešne/prijazne družbe in človekovega blagostanja: OECD je zbrala skupino Nobelovih nagrajencev, da razmišljajo o alternativah “onkraj BDP” (namesto golega merjenja tega, koliko ljudje potrošijo)

37. Alternative2 • Varovanje okolja kot ekonomski in tehnološki izziv: razvoj alternativnih energetskih tehnologij in njihova difuzija, zmanjševanje onesnaževanja okolja, shranjevanje uporabljenih materialov in njihova reciklaža • Vsaka ekonomska kriza oz. tranzicija je ponudila obstoječemu poslovnemu svetu, da je postal še bolj učinkovit; v tem smislu lahko upamo, da bo tudi finančni svet doživel radikalne inovacije (spremembe)

38. Alternative3 • Nujna modrost in pogum političnih voditeljev, da premaknejo razprave in dejavnosti v zvezi s krizo od taktike k strategiji (ne le k vzpostavljanju prejšnjega “normalnega” stanja) • Ne zadostuje le, da definiramo kriterije za pravo regulacijo, temveč se je potrebno dokopati do strateško domišljenih politik upravljanja financ z namenom, da se regulira delovanje trga v smeri, ki bo najbolj prijazna do vseh prebivalcev planeta • Spreminjanje potrošniških vzorcev, ki zahtevajo nove proizvode, primarna pozornost usmerjena k njihovi kvaliteti, trajnosti, proizvodom, ki zahtevajo majhne energetske vložke, nizke ali ničelne emisije, reciklažnost in nadgradnjo, itd.

39. Alternative4 • Sreča v nesreči: kriza ponuja priložnost, ki je sicer ne bi bilo, da se vzpostavijo ugodne politične spremembe za potrebne reforme na področju finančne regulacije in preobrata do okolja • TO DAJ V SREČO! Spoznanja iz sociologije, psihologije in drugih znanosti: nad določenim stanjem ekonomske razvitosti nadaljnja rast ne prispeva več k večjemu osebnemu in družbenemu blagostanju oz. sreči • “Tržna ekonomija – da, tržna družba – ne” • Globalizacija je slepa za idejo politične odgovornosti, ker ta tudi ne obstaja na globalni/planetarni ravni • Potrebna je nova moralna vizija družbe po krizi in predvsem bo treba narediti konec zlitju denarja s politiko oz. obratno

40. Zaključna misel Najbolj pomembno pri komuniciranju je to, da slišite tisto, kar ni bilo povedano (Peter Drucker)

41. Zahvaljujem se vam za Vašo pozornost in Vam želim uspešno ter državljansko drzno spopadanje z vzroki in reševanjem krize!