TUJERODNE ŽIVALSKE VRSTE

1. TUJERODNE ŽIVALSKE VRSTE Pripravili: Stella Rojko in Urška Ričko, 1.b

2. Tujerodne živalske vrste v Sloveniji Za razliko od rastlin, se podatki o tujerodnih živalih do leta 2011 večinoma niso sistematično zbirali. Zapisi o tujerodnih vrstah so razpršeni po mnogih strokovnih in poljudnih revijah. Leta 2011 pa se je začel izvajati Ciljni raziskovalni projekt Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji, s sklopu katerega bodo pripravljeni sezami tujerodnih živali in rastlin, ki se pojavljajo na ozemlju Slovenije. Seznami bodo predvidoma objavljeni konec septembra 2012.

3. Tudi brez podrobnega seznama vrst pa ne moremo več dvomiti, da tujerodne živali tudi v Sloveniji povzročajo veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Danes bova predstavili nekaj primerov, kjer je naselitev tujerodnih vrst  povzročila nepopravljivo škodo za domorodne vrste ali ekosisteme. Ker se trgovina, transport in mobilnost ljudi še naprej povečujejo, je verjetno, da se bo število tujerodnih vrst še naprej povečevalo. Le z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa bomo lahko preprečili vnos in ustalitev novih tujerodnih vrst v naravi.

4. Tujerodne vrste razdelimo v tri skupine: 1. Vrste, ki so bile namernovnesene v državo in so bile naseljene v naravo ali pa so pobegnile iz ujetništva. 2. Vrste, ki so bile nenamerno vnesene kot škodljivi organizmi ali slepi potniki v uvoženem blagu. 3. Vrste, ki so se razširile v Slovenijo zaradi odstranitve geografskih ovir ali kot posledica spontanega širjenja iz sosednjih držav.

5. Splošni podatki o vrsti: tigrasti komar Slovensko ime: • tigrasti komar Opis vrste: Majhna vrsta komarja. Telo je veliko do 1 cm, temno obarvano, z značilnimi belimi progami na okončinah in belo progo po sredini zgornje strani oprsja. Ličinke tigrastega komarja lahko zaradi kompeticijeizrinjajo ličinke domorodnih vrst komarjev, ki imajo ličinke v istih habitatih. Odrasli tigrasti komarji prenašajo nekatere bolezni med pticami in sesalci

6. Tigrasti komarji so nadležni zaradi pikanja. Poleg tega pa so tudi prenašalci povzročiteljev bolezni med ljudmi, med njimi virus chikungunye, virus vročice denga virus zahodnega Nila in virus LaCrosse. Virusom »chikungunya«, ki povzroča boleče sklepe, visoko telesno temperaturo in izpuščaje. Prenašalec bolezni je tudi tigrasti komar, ki je pičil obolelega človeka po povratku iz južne Indije in nato bolezen prenesel na druge ljudi. Na območjih s številnimi komarji lahko pride do zmanjšanja privlačnosti za turizem in rekreacijo.

7. Splošni podatki o vrsti: signalni rak Slovensko ime: • signalni rak Opis vrste Signalni rak je velik sladkovodni rak, ki lahko doseže velikost do 15 cm. Telo je rjave do olivne barve. Zgornja stran škarij je pri odraslih osebkih temno rdečerjava, spodnja pa rdeča. Na zgornji strani škarij je v pregibu bela lisa. Koš je gladek, brez trnastih izboklin. Samci imajo večje škarje kot samice.

8. Vplivi na biotsko raznovrstnost: Znani so neposredni vplivi na domorodne vrste rakov zaradi kompeticije. Poleg tega pa so signalni raki pogosto prenašalci glivične bolezni, račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov smrtna. Kjer se pojavljajo velike populacije signalnih rakov, lahko povzročajo tudi spremembe habitata, saj pojedo vse vodne rastline in alge. To lahko posredno vpliva tudi na druge vodne organizme. Vplivi na zdravje ljudi: niso znani. Vplivi na gospodarstvo: Znani so le posredni vplivi, kjer zaradi sprememb habitata pride do upada ribjih populacij, predvsem vrst, ki so zanimive za športni ribolov. Kjer signalni raki odstranijo vse vodno rastlinje, se lahko poveča kalnost vode, kar zmanjšuje rekreacijsko privlačnost vodotokov.

9. Splošni podatki o vrsti: rdečevratka Slovensko ime: • rdečevratka Opis vrste: Vodna želva. Oklep pri odrasli živali meri 15‐30 cm. Za podvrsto je značilna rdeča proga prek lic. Mladostni osebki so obarvani svetlo zeleno z ozkimi rumenimi progami. Odrasli so obarvani temno zeleno ali temno sivo. Mladostni in odrasli imajo večinoma na ploščah trebušnega dela oklepa velike črne pike. Zaradi prepovedi uvoza podvrste v države EU se na trgu sedaj pojavlja več drugih podvrst!

10. Vplivi na biotsko raznovrstnost: V Sloveniji še nimamo dokazov o invazivnosti vrste, tuje študije pa dokazujejo, da prihaja do kompeticije za mesta za sončenje in hrano med rdečevratko in domorodno močvirsko sklednico. Vplivi na zdravje ljudi: Rdečevratke (pa tudi drugi plazilci v teraristiki) so prenašalci bakterije salmonele, s katero se lahko okužijo tudi ljudje. Salmonela je entero bakterija, ki povzroča vročino in hude prebavne težave. Vplivi na gospodarstvo: Niso znani.

11. Splošni podatki o vrsti: zlata ribica Slovensko ime: • zlata ribica, zlati koreselj Opis vrste: Zlata ribica spada v družino krapovcev, znana je po svoji zlati barvi. Ljudje jih imamo pogosto v akvarijih ali okrasnih ribnikih.

12. Vplivi na biotsko raznovrstnost: zlata ribica ima dokazano negativen vpliv na biotsko raznovrstnost vodnih biotopov, kar vključuje plenjenje ličink domačih vrst dvoživk, rib (ikre, ličinke, odrasle), vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin ter povečevanje motnosti vode in "cvetenja alg" (modrozelenih cepljivk). Prezrt, a nevaren, je vnos ribjih bolezni in parazitov. Vplivi na zdravje ljudi: zanemarljivo. Vplivi na gospodarstvo: Negativnih vplivov ni. Poleg popularnosti na področju akvaristike in vrtnih okrasnih ribnikov se zlata ribica uporablja v ribištvu kot "živa vaba" in kot "živa hrana" za gojene ribojedih vrst rib; kot odstranjevalec alg in vodnih rastlin v nekaterih majhnih vodnih bazenih, ponekod tudi za odstranjevanje komarjevih ličink.

13. Splošnipodatki o vrsti: sončni ostriž Slovenskoime: • sončniostriž, ameriškiostriž Opis vrste: Spada v red ostrižnjakov, družina sončni ostriži. Prepoznaven je po svoji intenziobarvanosti. Telo je olivno zelene do modrikaste barve z marmornatim vzorcem, boke prekrivajo oranžne do rdeče pege. Od gobčka proti robovom škržnih poklopcev se vlečejo turkizno do smaragdno zelene proge. Na vrhu škržnega poklopca je temna pega. Trebuh je pri mladih rumen, pri starejših pa bolj rdeč. Samci imajo izrazitejše barve, kar je še posebej opazno v času drsti, samice pa so v splošnem za odtenek bolj blede.

14. Vplivi na biotsko raznovrstnost: Vplivi niso popolnoma raziskani, vendar je potrjeno, da s svojo požrešnostjo ogroža avtohotnevrste. Uničuje ribji zarod, tako mladice kot ikre, in zapolnjuje biološke niše. Domnevno naj bi bil prenašalec parazitov. Znano je tudi, da se lahko križa s sorodnimi vrstami, ki so bile prav tako umetno vnesene v okolje. Rezultat križanja so navadno hitro rastoči sterilni hibridi moškega spola.

15. Splošni podatki o vrsti: nutrija Slovensko ime: • nutrija ali bobrovka Opis vrste: Nutrija je predstavnik glodavcev. Telo je veliko, večinoma rjavo obarvano, le redki osebki imajo črn ali svetlel kožuh. Kremplji so črne barve. Rep je dolg in v prerezu okrogel. Odrasli lahko dosežejo velikost domače mačke, saj je telo dolgo 40‐60 cm, rep pa 30‐45 cm.

16. Vplivi na biotsko raznovrstnost: Nutrije imajo zaradi hranjenja in bivanja na obrežju velik vpliv na vodno in obvodno rastlinje. Na območjih, kjer so prisotne velike populacije, lahko ponekod popolnoma uničijo obvodno rastlinje. Zaradi kopan ja rovov v brežine se lahko poveča erozija, kar spreminja podobo habitata in posredno vpliva na druge vrste. Vplivi na zdravje ljudi: zgolj posredno zaradi povečanih možnosti poplav. Vplivi na gospodarstvo: Zaradi kopanja rovov v brežine se povečuje erozija rečnih brežin, kar lahko poveča možnost poplavljanja. Nutrije lahko povzročajo škodo na kmetijskih pridelkih, kadar so njive blizu vodotokov, jezer ali ribnikov.

17. Splošni podatki o vrsti: kostanjev listni zavrtač Slovensko ime: • kostanjev listni zavrtač Opis vrste: Majhna vrsta vešče. Telo meri do 0,5 cm in je obarvano oranžno‐rjavo s štirimi tankimi vzdolžnimi progami. Vešče so včasih na divjih kostanjih precej številčne, a jih zaradi majhnosti zlahka spregledamo. Hitro pa opazimo rjavenje listov divjega kostanja v zgodnjem poletju, ki ga povzročajo gosenice listnega zavrtača.

18. Vplivi na biotsko raznovrstnost: kostanjev listni zavrtač živi skoraj izključno na divjem kostanju, drevesni vrsti, ki je v Sloveniji prav tako tujerodna. Ima le nekaj naravnih sovražnikov – ličinke drobnih parazitskih os, ki pa ne zmanjšajo številčnosti listnih zavrtačev. Zaenkrat nimamo dokazov, da bi imel kostanjev listni zavrtač večje negativne vplive na biotsko raznovrstnost. Vplivi na zdravje ljudi: Jih ni Vplivi na gospodarstvo: kostanji listni zavrtači poškodujejo liste divjih kostanjev, ki je pogosto sajeno okrasno drevo v vaseh in mestih po vsej Sloveniji. Drevesa imajo zaradi zgodnjega rjavenja in odpadanja listov močno okrnjeno estetsko funkcijo. Izguba listov tudi oslabi drevesa, zato so slabše odporna na druge bolezni.