DELO PRI PREDMETU V POLETNEM SEMESTRU

1. DELO PRI PREDMETU V POLETNEM SEMESTRU • Predavanja: PON. 9 -10 (Plečnikova predavalnica) • Vaje: PON. 12 -14 (Stara enka) • TOR. 10 -12 (Stara enka) • Govorilne ure: • doc. dr. Domen Kušar PON. 11 – 12 • TOR. 12 – 13 • asist. Mateja Volgemut: TOR. 12 - 13

2. DELO PRI PREDMETU V POLETNEM SEMESTRU • ROKI • Oddaja vaj II. semestra:* • sklop – 5.3.2012 (dodatni rok: 11.6.2012, 3.9.2012) • sklop – 26.3.2012 (dodatni rok: 11.6.2012, 3.9.2012) • sklop – 14.5.2012 (dodatni rok: 11.6.2012, 3.9.2012) • sklop – 4.6.2012 (dodatni rok: 22.6.2012, 3.9.2012) • Izpitni roki (možne so spremembe zaradi sprejemnih in drugih izpitov): • rok 19.6.2012 • rok 5.7.2012 • rok 7.9.2012 • rok 14.9.2012 • * Več o izdelavi vaj bo povedano na vajah

3. DELO PRI PREDMETU V POLETNEM SEMESTRU • ROKI (za oddajo vaj I semestra in kolokvije) • Oddaja vaj I. semestra: • - 27.2.2012 • - 2.4.2012 • - 7.5.2012 • Kolokvijski roki (možne so spremembe zaradi sprejemnih in drugih izpitov): • 3. rok 20.3.2012 • 4. rok 15.5.2012 • 5. rok 5.7.2012 • 6. rok 14.9.2012 • Vaje II. semestra lahko opravlja vsak (tudi tisti, ki še ni opravil kolokvija), ki je prijavljen za opravljanje predmeta.

4. DELO PRI PREDMETU V POLETNEM SEMESTRU • Literatura: • lastni zapiski, gradivo na spletni strani predmeta, internet • Sajovic, O.: Normalna aksonometrija, MK, Ljubljana 1962. • Božičević, J.: Linearna perspektiva, Zagreb, 1942. • Šušteršič, D.: Predstavitvene tehnike, Celovec, 2008. • Kurilj, P., Sudeta, N., Šimić, M.: Perspektiva. Zagreb, 2005.

5. SENCE IN SENČENJE

6. OPREDELITEV SENCE »Senca je temni prostor za neprozornim telesom, ki ga na prisojni strani osvetljuje svetloba”. (fizikalna definicija) Poznamo več vrst senc: nasebno, odsebno, popolno senco, polsenco...

7. NASTANEK SENC Senca je temni prostor za neprozornim objektom. SENCA SVETLOBNI ŽARKI VIR SVETLOBE OBJEKT

8. LOČITEV GLEDE NA IZVOR SVETLOBE • GLEDE NA VRSTO IZVORA SVETLOBE LOČIMO: • Vzporedno osvetlitev • Točkovno osvetlitev • Večtočkovno osvetlitev • Linijsko osvetlitev

9. LOČITEV GLEDE NA IZVOR SVETLOBE Vzporedna osvetlitev Senca pokončne prizme pri vzporedni osvetlitvi.

10. LOČITEV GLEDE NA IZVOR SVETLOBE Točkovna osvetlitev Senca pokončne prizme pri točkovni osvetlitvi.

11. LOČITEV GLEDE NA IZVOR SVETLOBE Večtočkovna (dvotočkovna) osvetlitev Senca pokončne prizme pri dvotočkovni osvetlitvi.

12. PROSTORSKO OBMOČJE SENCE SENCA SVETLOBNI ŽARKI VIR SVETLOBE OBJEKT Točkast izvor svetlobe povzroči za kroglastim telesom zatemnjen prostor v obliki odsekanega stožca.

13. PROSTORSKO OBMOČJE SENCE SENCA SVETLOBNI ŽARKI VIR SVETLOBE OBJEKT Točkast izvor svetlobe povzroči za oglatim telesom zatemnjen prostor v obliki odsekane piramide.

14. IZOFOTE Izofote so krivulje enake osvetljenosti.

15. NASEBNE IN ODSEBNE SENCE ž nasebna senca ž’ odsebna (vržena) senca Nasebne sence rišemo svetlejše, odsebne pa temnejše (večji kontrast)!

16. SENCE V ARHITEKTURI Risba senc kot del načrta (poudarjanje plastičnosti., treh dimenzij prostora).

17. SENCE V ARHITEKTURI Risba senc kot del načrta fasad (izbočeno – vbočeno).

18. SENCE V ARHITEKTURI Risba senc kot del načrta (prikaz pomembnega arhitekturnega elementa).

19. SENCE V ARHITEKTURI Računalniško modelirana risba senc (prikaz “realne” podobe).

20. SENCE V ARHITEKTURI • DOBI SLIKO! Pomen senc v realnosti.

21. SENCE V ARHITEKTURI • DOBI SLIKO FONTANE DI TREVI! Sence na fasadi (niše - poudarjanje kontrasta med kipom in ozadjem).

22. SENCE V ARHITEKTURI Sence so eden od kriterijev za določitev vplivnega območja stavb. Star jugoslovanski predpis je določal minimum osončenja bivalnih prostorov: pozimi 1 ura sonca, enakonočje 3 ure in poleti 5 ur. Ta princip ni več v pravni veljavi, vendar se uporablja kot “dobra projektantska praksa.”

23. SENCE V ARHITEKTURI Raymondov diagram osončenja.

24. SENCE V OPISNI GEOMETRIJI • Senčenje je oblika poševne projekcije. • Namen poučevanja je izboljšanje prostorske predstave (gledanje v prostor). • Pri konstrukciji sence uporabljamo že znane osnovne opisnogeometrijske postopke (prebodi, predori, konstrukcije ravnin,...).

25. SENCE V OPISNI GEOMETRIJI • SENCA POKONČNE PIRAMIDE IN KROGLE • (primer uporabe osnovnih opisnogeometrijskih postopkov) • Za določitev vseh senc je potrebno znati naslednje konstrukcije: • določitev ravnine • presek ravnine z valjem • presek dveh ravnin • presek ravnine s kroglo • prebod premice z ravnino • prebod premice s kroglo • določitev elipse

26. SENCE V OPISNI GEOMETRIJI • OSNOVNI PRINCIPI KONSTRUKCIJE SENC – AKSONOMETRIČNI PRIKAZ • SENCA TOČKE T ž ž’ Ts T ’

27. SENCE V OPISNI GEOMETRIJI • OSNOVNI PRINCIPI KONSTRUKCIJE SENC V MONGEOVI PROJEKCIJI • SENCA TOČKE T ’’ ž ’’ x 1 2 ž’ Ts’ Ts’’ T ’

28. SENCE V OPISNI GEOMETRIJI • OSNOVNI PRINCIPI KONSTRUKCIJE SENC V MONGEOVI PROJEKCIJI • SENCA PREMICE B ’’ Bs’’ Bs’ ž ’’ x 1 2 A ’’ B ’ As’ As’’ ž’ A ’

29. SENCE V OPISNI GEOMETRIJI • OSNOVNI PRINCIPI KONSTRUKCIJE SENC V MONGEOVI PROJEKCIJI • SENCA TRIKOTNIKA B’’ Bs’’ Bs’ ž ’’ C’’ x 1 2 A ’’ Cs’ Cs’’ C’ B’ As’ As’’ ž’ A’

30. SENCE V OPISNI GEOMETRIJI • OSNOVNI PRINCIPI KONSTRUKCIJE VRŽENE (ODSEBNE) SENCE A ž A’ ž’ As