180 likes | 407 Views
ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PRI POUKU ZGODOVINE. Mag. VILMA BRODNIK in PRS za zgodovino, april 2011. ZGODOVINSKO TERENSKO DELO.
E N D
ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PRI POUKU ZGODOVINE Mag. VILMA BRODNIK in PRS za zgodovino, april 2011
ZGODOVINSKO TERENSKO DELO • ŠVICARSKI PEDAGOG JOHANN HEINRICH PESTALOZZI (1746-1827) JE POSTAVIL ZA NAJVIŠJO KVALITETO V SPOZNAVNEM PROCESU SEZNANJANJE IN OPAZOVANJE PREDMETOV NA MESTU SAMEM – „IN SITU“
UVELJAVLJENE METODE ZGODOVINSKEGA TERENSKEGA DELA • UČENCI IZVEDEJO REFERAT, KRAJŠE POROČILO, ZGODOVINSKO GOVORNO VAJO; • REŠUJEJO NALOGE NA DELOVNEM LISTU; • IŠČEJO SKRITI ZAKLAD; • IZVEDEJO INTERVJU; • IZPOLNJUJEJO NEMI ZGODOVINSKI ZEMLJEVID ALI NJEGOVE DELE; • PREUČUJEJO LATINSKE NAPISE-EPIGRAFIKA …
SODOBNE ZGODOVINSKE TERENSKE METODE DELA • metoda opazovanja: opazovanje, zapisovanje, risanje, fotografiranje, snemanje iščejo informacije, dokaze za spremembe, razmišljajo in ugotavljajo o vzrokih za spremembe; • metoda odkrivanja: preučujejo stavbe, predmete, kipe, kulturne spomenike, spomenike tehnične dediščine (materialni viri); dokumente, imena ulic, delov mest, predmestij, krajev in vasi, ledinska imena, napise na različnih spomenikih, javnih stavbah (pisni viri); intervjuvajo osebe (ustni viri); preučujejo dogodke, pojave, procese preučevanje s pomočjo zgodovinskih virov (Kaj vidijo? Kaj jim to pove?); starost, značilnosti, spremembe zato merijo stavbe, prostore, predmete; intervjuvajo prebivalce, zbirajo informacije iz različnih zg. virov … • metoda postavljanja hipotez in domnevanja, sklepanje in zaključki:sklepanje na temelju zbranih podatkov; iskanje dodatnih informacij; oblikovanje zaključkov; predstavitev – izdelki.
MUZEJSKO IN GALERIJSKO DELO KOT SESTAVNI DEL ZGODOVINSKEGA TERENSKEGA DELA • PUBLIKACIJA: PEDAGOŠKI PROGRAMI V SLOVENSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH IZHAJA OD 2003, • POVEZAVA UČITELJ-KUSTOS PEDAGOG, • http://www.sms-muzeji.si/udatoteke/PedagoskiProgramVMuzejihKNJBL-WEB.pdf (vpogled: 29. 3. 2011), • RAZLIČNE ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI UČENCEV.
ARHIVSKO DELO KOT SESTAVNI DEL ZGODOVINSKEGA TERENSKEGA DELA • POVEZAVA UČITELJ-ARHIVIST PEDAGOG, • RAZLIČNE ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI UČENCEV.
IZDELKI IN PREDSTAVITVE • KRAJŠA POROČILA • REFERATI • ZGODOVINSKE GOVORNE VAJE • REŠENE NALOGE NA DELOVNIH LISTIH • IZDELAVA ZLOŽENKE, PLAKATA • RAZSTAVA • VIDEO ALI POWERPOINT PROJEKCIJA • ZASNOVA ZGODOVINSKE UČNE POTI • IZDELAVA IZVIRNEGA NAČRTA POPULARIZACIJE KULTURNO-ZGODOVINSKEGA SPOMENIKA • POSTAVITEV MUZEJSKE ZBIRKE V ŠOLI ALI MUZEJA NA PROSTEM OB ŠOLI • SPLETNA STRAN ŠOLE
KAJ DOSEŽEMO Z ZGODOVINSKIM TERENSKIM DELOM? - POMEN OHRANJANJA IN VAROVANJA KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE V LOKALNEM, REGIONALNEM, NARODNEM, SVETOVNEM MERILU (ZGODOVINSKI, KULTURNO-ZGODOVINSKI SPOMENIKI, ARHIVSKO GRADIVO) - PRESOJANJE POMENA MUZEJEV, GALERIJ, ARHIVOV, KNJIŽNIC, SPOMENIKOV NA PROSTEM (NA TERENU) • VŽIVLJANJE V ZGODOVINSKE DOGODKE, POJAVE, OBDOBJA (VEČJA PREDSTAVLJIVOST, VEČJE RAZUMEVANJE)
NADALJEVANJE • RAZVIJANJE ESTETSKEGA ČUTA • RAZVIJANJE BOLJ PRISTNIH IN USTVARJALNIH ODNOSOV MED UČITELJI IN UČENCI TER MED UČENCI SAMIMI • UGOTAVLJANJE, KAKO NASTAJA OZ. KAKO SE PIŠE ZGODOVINA
NADALJEVANJE • ZGODOVINO VIDIJO SKOZI SVOJE OČI – USTVARJAJO DO ZGODOVINE OSEBEN ODNOS, ZGODOVINA POSTANE PRAKTIČNA IN DOKAZLJIVA, ŽIV STIK S PRETEKLOSTJO ČLOVEŠTVA IN S SAMIM SEBOJ • RAZVIJAJO SOCIALNE SPRETNOSTI (SODELOVANJE V SKUPINI, PRIZADEVANJE ZA DOSEGANJE SKUPNIH CILJEV) • GRADIJO PROCEDURALNO ZNANJE (UČIJO SE ZBIRATI IN IZBIRATI POMEMBNE IN UPORABNE INFORMACIJE)
NADALJEVANJE • GRADIJO PROCESNO/KOMPLEKSNO ZNANJE (UČINKOVITA KOMUNIKACIJA, DELO Z (ZGODOVINSKIM) VIRI, RAZVIJAJO RAZLIČNE MISELNE PROCESE (NPR. SKLEPANJE, ARGUMENTIRANJE, REŠEVANJE PROBLEMA …), SODELOVALNO DELO …
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE IZDELKOV, DOSEŽKOV (KOMPLEKSNI DOSEŽKI) • IZDELKE, KI NASTANEJO KOT REZULTAT UČENČEVEGA DELA, OCENIMO LAHKO S POMOČJO OPISNIH KRITERIJEV. • PRIMERI OPISNIH KRITERIJEV ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE RAZLIČNIH IZDELKOV SO V ŽE OBSTOJEČIH PRIROČNIKIH ZA POUK ZGODOVINE.
IZBOR LITERATURE • Weber, T. 1994: Razlikujmo načine in namene stvarnega pouka pri zgodovinskem delu (ekskurzije). V: Zgodovina v šoli. Letnik III, št. 4. • Trškan, D. 2006: Učenje zgodovine z odkrivanjem in terenske metode dela. V: Zgodovina v šoli. Letnik XV, št. 3–4. • Trškan, D. 2007: Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete UL. • Trškan, D. 2007: Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Naloge malo drugače. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete UL. (dostopno na: http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=757 (ključ vilma)). • Trškan, D. 2008: Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945‒2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete UL. • Brodnik, V. 2007: Mizarstvo v Šentvidu nad Ljubljano z okolico in vključevanje krajevne zgodovine s terenskim delom v pouk zgodovine (vzeto iz Brodnik, V.: 2007: Zgodovina 19. stoletja v moderni šoli (s posebnim ozirom na socialno in gospodarsko zgodovino). Magistrsko delo. Ljubljana: Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta UL.)