1 / 15

ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PRI POUKU ZGODOVINE

ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PRI POUKU ZGODOVINE. Mag. VILMA BRODNIK in PRS za zgodovino, april 2011. ZGODOVINSKO TERENSKO DELO.

Download Presentation

ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PRI POUKU ZGODOVINE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PRI POUKU ZGODOVINE Mag. VILMA BRODNIK in PRS za zgodovino, april 2011

  2. ZGODOVINSKO TERENSKO DELO • ŠVICARSKI PEDAGOG JOHANN HEINRICH PESTALOZZI (1746-1827) JE POSTAVIL ZA NAJVIŠJO KVALITETO V SPOZNAVNEM PROCESU SEZNANJANJE IN OPAZOVANJE PREDMETOV NA MESTU SAMEM – „IN SITU“

  3. UVELJAVLJENE METODE ZGODOVINSKEGA TERENSKEGA DELA • UČENCI IZVEDEJO REFERAT, KRAJŠE POROČILO, ZGODOVINSKO GOVORNO VAJO; • REŠUJEJO NALOGE NA DELOVNEM LISTU; • IŠČEJO SKRITI ZAKLAD; • IZVEDEJO INTERVJU; • IZPOLNJUJEJO NEMI ZGODOVINSKI ZEMLJEVID ALI NJEGOVE DELE; • PREUČUJEJO LATINSKE NAPISE-EPIGRAFIKA …

  4. SODOBNE ZGODOVINSKE TERENSKE METODE DELA • metoda opazovanja: opazovanje, zapisovanje, risanje, fotografiranje, snemanje  iščejo informacije, dokaze za spremembe, razmišljajo in ugotavljajo o vzrokih za spremembe; • metoda odkrivanja: preučujejo stavbe, predmete, kipe, kulturne spomenike, spomenike tehnične dediščine (materialni viri); dokumente, imena ulic, delov mest, predmestij, krajev in vasi, ledinska imena, napise na različnih spomenikih, javnih stavbah (pisni viri); intervjuvajo osebe (ustni viri); preučujejo dogodke, pojave, procese  preučevanje s pomočjo zgodovinskih virov (Kaj vidijo? Kaj jim to pove?); starost, značilnosti, spremembe  zato merijo stavbe, prostore, predmete; intervjuvajo prebivalce, zbirajo informacije iz različnih zg. virov … • metoda postavljanja hipotez in domnevanja, sklepanje in zaključki:sklepanje na temelju zbranih podatkov; iskanje dodatnih informacij; oblikovanje zaključkov; predstavitev – izdelki.

  5. UČENJE Z ODKRIVANJEM V ŠTIRIH PLASTEH

  6. MUZEJSKO IN GALERIJSKO DELO KOT SESTAVNI DEL ZGODOVINSKEGA TERENSKEGA DELA • PUBLIKACIJA: PEDAGOŠKI PROGRAMI V SLOVENSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH IZHAJA OD 2003, • POVEZAVA UČITELJ-KUSTOS PEDAGOG, • http://www.sms-muzeji.si/udatoteke/PedagoskiProgramVMuzejihKNJBL-WEB.pdf (vpogled: 29. 3. 2011), • RAZLIČNE ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI UČENCEV.

  7. ARHIVSKO DELO KOT SESTAVNI DEL ZGODOVINSKEGA TERENSKEGA DELA • POVEZAVA UČITELJ-ARHIVIST PEDAGOG, • RAZLIČNE ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI UČENCEV.

  8. ORGANIZIRANOST ARHIVOV V SLOVENIJI

  9. IZDELKI IN PREDSTAVITVE • KRAJŠA POROČILA • REFERATI • ZGODOVINSKE GOVORNE VAJE • REŠENE NALOGE NA DELOVNIH LISTIH • IZDELAVA ZLOŽENKE, PLAKATA • RAZSTAVA • VIDEO ALI POWERPOINT PROJEKCIJA • ZASNOVA ZGODOVINSKE UČNE POTI • IZDELAVA IZVIRNEGA NAČRTA POPULARIZACIJE KULTURNO-ZGODOVINSKEGA SPOMENIKA • POSTAVITEV MUZEJSKE ZBIRKE V ŠOLI ALI MUZEJA NA PROSTEM OB ŠOLI • SPLETNA STRAN ŠOLE

  10. KAJ DOSEŽEMO Z ZGODOVINSKIM TERENSKIM DELOM? - POMEN OHRANJANJA IN VAROVANJA KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE V LOKALNEM, REGIONALNEM, NARODNEM, SVETOVNEM MERILU (ZGODOVINSKI, KULTURNO-ZGODOVINSKI SPOMENIKI, ARHIVSKO GRADIVO) - PRESOJANJE POMENA MUZEJEV, GALERIJ, ARHIVOV, KNJIŽNIC, SPOMENIKOV NA PROSTEM (NA TERENU) • VŽIVLJANJE V ZGODOVINSKE DOGODKE, POJAVE, OBDOBJA (VEČJA PREDSTAVLJIVOST, VEČJE RAZUMEVANJE)

  11. NADALJEVANJE • RAZVIJANJE ESTETSKEGA ČUTA • RAZVIJANJE BOLJ PRISTNIH IN USTVARJALNIH ODNOSOV MED UČITELJI IN UČENCI TER MED UČENCI SAMIMI • UGOTAVLJANJE, KAKO NASTAJA OZ. KAKO SE PIŠE ZGODOVINA

  12. NADALJEVANJE • ZGODOVINO VIDIJO SKOZI SVOJE OČI – USTVARJAJO DO ZGODOVINE OSEBEN ODNOS, ZGODOVINA POSTANE PRAKTIČNA IN DOKAZLJIVA, ŽIV STIK S PRETEKLOSTJO ČLOVEŠTVA IN S SAMIM SEBOJ • RAZVIJAJO SOCIALNE SPRETNOSTI (SODELOVANJE V SKUPINI, PRIZADEVANJE ZA DOSEGANJE SKUPNIH CILJEV) • GRADIJO PROCEDURALNO ZNANJE (UČIJO SE ZBIRATI IN IZBIRATI POMEMBNE IN UPORABNE INFORMACIJE)

  13. NADALJEVANJE • GRADIJO PROCESNO/KOMPLEKSNO ZNANJE (UČINKOVITA KOMUNIKACIJA, DELO Z (ZGODOVINSKIM) VIRI, RAZVIJAJO RAZLIČNE MISELNE PROCESE (NPR. SKLEPANJE, ARGUMENTIRANJE, REŠEVANJE PROBLEMA …), SODELOVALNO DELO …

  14. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE IZDELKOV, DOSEŽKOV (KOMPLEKSNI DOSEŽKI) • IZDELKE, KI NASTANEJO KOT REZULTAT UČENČEVEGA DELA, OCENIMO LAHKO S POMOČJO OPISNIH KRITERIJEV. • PRIMERI OPISNIH KRITERIJEV ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE RAZLIČNIH IZDELKOV SO V ŽE OBSTOJEČIH PRIROČNIKIH ZA POUK ZGODOVINE.

  15. IZBOR LITERATURE • Weber, T. 1994: Razlikujmo načine in namene stvarnega pouka pri zgodovinskem delu (ekskurzije). V: Zgodovina v šoli. Letnik III, št. 4. • Trškan, D. 2006: Učenje zgodovine z odkrivanjem in terenske metode dela. V: Zgodovina v šoli. Letnik XV, št. 3–4. • Trškan, D. 2007: Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete UL. • Trškan, D. 2007: Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Naloge malo drugače. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete UL. (dostopno na: http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=757 (ključ vilma)). • Trškan, D. 2008: Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945‒2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete UL. • Brodnik, V. 2007: Mizarstvo v Šentvidu nad Ljubljano z okolico in vključevanje krajevne zgodovine s terenskim delom v pouk zgodovine (vzeto iz Brodnik, V.: 2007: Zgodovina 19. stoletja v moderni šoli (s posebnim ozirom na socialno in gospodarsko zgodovino). Magistrsko delo. Ljubljana: Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta UL.)

More Related