1 / 19

DENARNI SISTEM IN POLITIKA

DENARNI SISTEM IN POLITIKA. Splošno. NALOGE DENARNEGA SISTEMA. (1) Uravnavanje količine denarja v obtoku: menjalna enačba M*h = p*Y  M =p*Y/h politika odprtega trga (odkup in prodaja deviz, državnih vredn. papirjev, drugih vredn. papirjev, izdaja lastnih vred. papirjev)

sagira
Download Presentation

DENARNI SISTEM IN POLITIKA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. DENARNI SISTEM IN POLITIKA Splošno

  2. NALOGE DENARNEGA SISTEMA (1) Uravnavanje količine denarja v obtoku: menjalna enačba M*h = p*Y  M =p*Y/h • politika odprtega trga (odkup in prodaja deviz, državnih vredn. papirjev, drugih vredn. papirjev, izdaja lastnih vred. papirjev) • kreditiranje bank (likvidnostni in lombardni krediti) • določanje stopnje obvezne rezerve • določanje obrestne mere oz.eskontne stopnje (2) Skrb za likvidnost bančnega sistema: • predpisovanje obvezne rezerve • določanje razmerij med pasivo in aktivo • devizni minimum

  3. NALOGE DENARNEGA SISTEMA (3) Kontrola bank in hranilnic: licenca za poslovanje, določanje vrste in obsega poslov, licenca direktorjem bank (4) Izdaja bankovcev in pošiljanje v obtok kovancev: (5) Predpisovanje pravil za jamstvo hranilnih vlog: (6) Informacijski sistem: spremljanje finančnih tokov

  4. TRANSAKCIJSKO POVPRAŠEVANJE PO DENARJU Tok dohodkov in tok izdatkov M = P * Y / v • nominalno povpraševanje po denarju; m = Y / v = k * Y • povpraševanje po realni blagajni 1000 1000 1000 A 500 C 250 B 3 2 1 A – dohodek 1000 enot, povpraševanje 500 enot B- dohodek 500 enot, povpraševanje 250 enot C – dohodek 500, povpraševanje 250 enot

  5. TRANSAKCIJSKO POVPRAŠEVANJE Povpraševanje po denarju (realni blagajni): m = f (Y/v, i) Dohodek od vezav denarja v banki: D = (n-1)/n * i *Y - n * A n – število vezav, i –obrestna mera, Y – dohodek (finančna sredstva), A- stroški poti v banko Optimalno število vezav denarja: n =  i * Y/ 2A

  6. LIKVIDNOSTNO POVPRAŠEVANJE J.M. Keynes Vrednost obveznice: V =1/i i - dejanska obrestna mera Ve=1/ie ie - pričakovana obrestna mera Izguba ali dobiček na kapitalu w = (Ve-V)/V = (1/ie-1/i)/(1/i) = i/ie - 1 Skupen zaslužek obveznice: s = w + i = i/ie - 1 + i če je S>0, se splača imeti obveznico Kritična obrestna mera: ic=1/(1+1/ie) Če je i > ic se splača imeti obveznico Likvidnostna past, negotovost mL = f (Y, i, B) dmL/dY>0, dmL/di<0, dmL/dB>0

  7. PONUDBA DENARJA Denarni agregati M0 – primarni denar (gotovina+depoziti bank pri centralni banki) M1 – denar (gotovina + vpogledne vloge, depoziti na vpogled) M2 – širši denar (M1 + nevpogledne vloge) M3– obveznosti poslovnih bank (M2 + vloge v tuji valuti) M0= G(gotovina) + RR(obvezne rezerve) + ER (neobvezne rezerve) M1 = G(gotovina) + DD (vpogledne vloge)

  8. DENARNO RAVNOTEŽJE S S S D i i i D D Količina denarja v obtoku ekspanzivna politika povečano povpraševanje zmanjšano povpraševanje

  9. REGULIRANJE PONUDBE DENARJA M1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER) če definiramo g=G/DD, r=RR/DD in e=ER/DD in delimo enačbo z DD dobimo M1/M0=(G/DD+DD/DD)/(G/DD+RR/DD+ER/DD) M1/M0 = (1+g)/(g+r+e) denarni multiplikator g –razmerje med gotovino in vpoglednimi vlogami (prebivalstvo) r – stopnja obvezne rezerve (BS) e – stopnja dodatne rezerve (banke) M1 = (1+g)/(g+r+e)*M0

  10. DETERMINANTE DENARNE POLITIKE ECB

  11. DENARNI MULTIPLIKATOR

  12. DENARNI AGREGATI EVRO OBMOČJA

  13. DENARNO POGLABLJANJE

  14. DENARNE UNIJE 1865-1870 Latinska evropska denarna unija, obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica, Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška vojna 1870-71, Nemčija zlati standard • 1873-1924 Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska • Bretton Woods 1944-1971, US$, zamenljivost za zlato, inflacija v šestdesetih, 1971 proglasitev nezamenljivosti US$, divergenca med evropskimi valutami, devalvacije, “kača”, “kača v tunelu”

  15. POVEZAVA DENARNIH POLITIK DRŽAV V GOSPODARSKI SKUPNOSTI • Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav, • Fiksni medsebojni tečaji valut držav članic ekonomske skupnosti, • Znotraj ekonomske skupnosti so plačila z valutami držav članic svobodna, • Ni enotne centralne banke; devizne rezerve niso upravljane enotno, • Ni mehanizma koordinacije ekonomskih politik članic, • Posamezna država članica lahko ustvari primanjkljaj znotraj ali izven ekonomske skupnosti.

  16. POGOJI ZA DELOVANJE MONETARNE UNIJE • Centralizacija monetarne politike, • Enotna centralna banka ali enotno voden sistem centralnih bank članic • Konvertibilnost valut članic unije, • Enotno delovanje finančnega trga v državah članicah, • Integracija trga kapitala, • Enaka oziroma podobna inflacija, • Harmonizacija fiskalnih sistemov članic, • Plačilno bilančna neskladja nadomeščena z neusklajenostmi po regijah, • Podobna raven gospodarske razvitosti držav članic, • Dobro razvit sistem transferov sredstev v manj razvite regije in v regije, ki jih nadpovprečno prizadene zunanji šok, • Prilagoditev ravni plač v članicah enotni ravni plač v uniji, • Stalna koordinacija vseh ekonomskih politik držav članic.

  17. KORISTI MONETARNE INTEGRACIJE • Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev. • Transparentne in primerljive cene. • Povečana konkurenca in specializacija. • Boljša alokacija zmogljivosti. • Stabilnost cen, obresti in deviznega tečaja do valut tretjih držav. • Znižani stroški transakcij med valutami in stroški zavarovanja tveganja sprememb deviznega tečaja (hedging). • Zmanjšane omejitve pri trgovanju ustvarjajo dodatno menjavo. • Manjše tveganje pri dolgoročnih investicijskih odločitvah. • Koordinacija ekonomskih politik zmanjšuje tržne distorzije kadar pride do makroekonomskega neravnovesja. • Zmanjšanje potreb posamezne države po deviznih rezervah. Potrebne so le še za poslovanje s tretjimi državami. • Ustvarjeni pogoji za dodatno akumulacijo kapitala

  18. STROŠKI MONETARNE INTEGRACIJE • Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike - pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel. • Podobnost poslovnega cikla je odvisna od gospodarske povezanosti držav, zlasti njihove medsebojne menjave. • Manjša produktivnost produkcijskega faktorja v državi članici vodi do njegove nezaposlenosti. Rešitev je v mobilnosti dela in fleksibilnosti plač. • Kapital priteka v gospodarsko najbolj uspešne regije. Iz gospodarsko manj uspešnih regij kapital odteka. Rešitev je v transferih med uspešnejšimi in manj uspešnimi regijami. • Država izgubi seigniorage – dohodek od gotovine, po kateri povprašuje tujina. V resnici gre za obliko javnega dolga, ki se lahko nadomesti z drugo obliko tega dolga.

  19. OPTIMALNO DENARNO PODROČJE Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto? Tečaji – apreciacija in depreciacija Kriteriji za optimalno denarno področje • mobilnost dela (Mundell) • diverzifikacija produktov (Kenen) • odprtost (McKinnon) • fiskalni transferi • homogenost preferenc • solidarnost Ali je EU optimalno denarno področje? asimetrični udari in izguba orodja gospodarske politike

More Related