VARNO OBNAŠANJE ( načela varnega ravnanja v življenju, prometu, v šoli, zabavi… )

1. Osnovna šola Mozirje Milan ROBNIK VARNO OBNAŠANJE(načela varnega ravnanja v življenju, prometu, v šoli, zabavi…)

2. NAMEN PREDSTAVITVE • VARNOST kaj je to? • Če opredelimo nevarnost kot povečano možnost poškodb, potem lahko zaključimo, da je varnost stanje, kjer je možnost poškodb minimalna oziroma izključena. • Oseba, ki se pri svojih aktivnostih ne poškoduje velja za spretno, nasprotno pa tistega, ki se stalno potolče, polomi označimo kot nerodo. Na žalost se odrasli prehitro s tem sprijaznimo in se tolažimo, da je otrok pač tak, da je to v sorodstvu ipd. Največ lahko pripomoremo z lastnim zgledom ter smiselnim pojasnjevanjem pravilnega varnega obnašanja.

3. UVOD • Običaji in navade obnašanja ljudi temeljijo na izkušnjah predvsem negativnih in na podlagi teh so nastala pisana (bonton) in nepisana pravila obnašanja v raznih situacijah. Če je otrok seznanjen z njimi že v mladosti, bo tudi pozneje v življenju doživel manj nezgod in poškodb, kot pa tisti, ki z njimi ni, oziroma je površno seznanjen. Kot sem že omenil tudi odraslim velikokrat primanjkuje poznavanje nekaterih osnov varnega ravnanja. • NEPISANA PRAVILA – navade običaji, bonton, ljudske vraže…: • Nekatera izgledajo na prvi pogled smešna, nepotrebna, zastarela. Lahko se razlikujejo glede kraja in časa, ko so nastala, vendar če jih bolj podrobno preučimo, ugotovimo, da jih ima večina še vedno določen smisel. • Primeri: • Hoja pod prislonjeno lestvijo, • vzvratna hoja, • zadrževanje na pragu, • roke v žepih, številka 13 itd.

4. Hoja pod prislonjeno lestvijo Stara vraža pravi, da prinaša nesrečo, če človek gre mimo, pod prislonjeno lestvijo. Včasih, ko so bili ljudje veliko bolj vraževerni kot danes, je bilo najbolj enostavno razložiti kakšno pravilo na tak način. Podobno danes nekateri ne razumejo pravil drugače, kot da se jim zagrozi s kakšno kaznijo.

5. Hoja vzvratno Starejši so včasih svarili otroke, da hoja vzvratno pomeni hojo v pekel. Tudi pri tem načinu “vzgoje” vidimo, da je ta argument zelo poenostavljen, ter danes ne bi več učinkoval. Bistvo tega svarila pa kljub temu velja še danes, vendar ga pojasnjujemo na drugačen način.

6. Zadrževanje na pragu V tem primeru je prag predstavljen kot posebno nevarno oz. začarano mesto na katerem se ni pametno zadrževati zaradi različnih nadnaravnih sil. Ljudje smo pač takšni, da si bolj zapomnimo kakšno dramatično razlago, kot pa strogo znanstveno utemeljitev. Tudi današnji bioenergetiki bi pritrdili, da na tem nekaj je.

7. Držanje rok v žepih To razvado ponavadi opisujemo kot nekulturno, nesramno, grdo obnašanje. Današnja mladina tega pojasnila seveda ne razume, ker ni podprto s konkretnimi argumenti. Kaj nam torej ostane za pojasnilo tega načina obnašanja? Številka 13 Skupina dvanajstih oseb je ravno dovolj velika, da opravlja skupno delo brez večjih prepirov. Iz teh nepisanih pravil so tudi nastala današnja pisana pravila –predpisi, med njimi tudi prometni.

8. Primer odnosa do neke poškodbe: Če se poškodujemo, spotaknemo med tekom: ko bežimo pred nevarnostjo,

9. Če tečemo brez potrebe

10. NAČELA VARNEGA OBNAŠANJA • Nekaterim ljudem se dogajajo razne nezgode pogosteje kot drugim. Za nekatere ljudi pravimo, da se jih nesreča kar drži oziroma, da so nerodni. Skupna lastnost teh je, da se pač ne znajo varno obnašati. Vendar, kaj pomeni varno obnašanje? Ker je to zelo širok pojem, sem ga skrčil na štiri osnovna pravila.

11. 1. POZNAVANJE NEVARNOSTI • Nevarnost je velikokrat skrita, česar se ne bojimo, nas ni strah. Ostrega noža ali britvice se bolj pazimo, kot pa topega. Z zeleno mušnico se zastrupi veliko ljudi, z rdečo pa nobeden. • Avtomobil nima luči zato, da nas on "vidi", ampak, da ga pravočasno opazijo drugi. • Posnemanje drugih ni vedno pametno, ker marsikatera spretnost katera izgleda enostavna, zahteva dodatno znanje, da jo obvladamo.

12. 2. POZNAVANJE NAČINOV , kako nevarnost premagamo • To so v bistvu pravila obnašanja in predpisi, ki se jih naučimo na več načinov: doma, v šoli, na izpitih, posnemanju drugih in na lastnih izkušnjah. • Tudi če pozabimo kako pravilo, si lahko pomagamo z logiko. Če poznamo pomen "vidnega polja", se tudi lažje odločimo za pravilen in varen način prečkanja ceste. • Ti načini so: • - ukrepi: potrebna, priporočena ravnanja. • - predpisi: pisno določeno, obvezno ravnanje.

13. 3. DEJANSKA UPOŠTEVANJE UKREPOV oz. izvajanje pravil • nam zagotavlja večjo varnost oziroma manjšo verjetnost da se kjerkoli poškodujemo. • Ljudje radi pozabimo na pravila, ki smo se jih že naučili, ali pa mislimo , da so pravila kar tako izmišljena zaradi drugih, ne pa na podlagi tragičnih izkušenj v življenju. Rajši se učimo na napakah drugih, kot pa na svojih. Manj boli in manj stane. • Predpis: Obvezna uporaba zaščitne čelade! • Ukrep: Nošenje čelade… • Usposobljenost za samostojno udeležbo v prometu se doseže z učenjem in izkušnjami. Ustrezna starost in izobrazba sta zato pomemben pogoj za zanesljivo in varno vključevanje v promet.

14. 4. IZOGIBANJE NEVARNIM SITUACIJAM • Dokler izzivamo nevarnost, smo v očeh drugih POGUMNI, ko pa se nam kaj zgodi, pa NEUMNI! • Nekateri hočejo vedno biti prvi in čim bližje vsaki zanimivi situaciji: prepir, nagajanje, razne nezgode, neumnosti ipd. Na cesto gredo takrat, ko je največja gneča, ali pa po najbolj prometnih ulicah. • Zadrževanje na »konfliktnih« mestih kot so križišča, ozki prehodi in pločniki, nezavarovane jame, prizorišča nesreč, gneča in podobno, povečuje možnost, da smo udeleženi v nezgodi. • Animacija prikazuje nepremišljeno posnemanje drugih za to, da bi pokazali svoj pogum. V prometu mnogi hočejo posnemati razne “dirkače” in kaskaderje, čeprav niso za to sposobni.

15. PRAVILO PREDNOSTI - test KDO IMA PREDNOST – določimo pravilo A - moški B – ženske C – oseba A D – oseba B E - invalidi

16. IN ŠE NAJPOMEMBNEJŠE • ODNOSI-med ljudmi: strpnost in upoštevanje drugih; nergače, zajedljivce, sitneže vsaka skupnost odklanja in če smo prisiljeni delati z njimi, postanemo tudi drugi nervozni, nepazljivi, s tem pa nevarni za sebe in okolico.