WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

1. WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI Pripravili: Sanja �avle in Nina Fatoric

2. Cemu seminarska? Bodocim pedagogom predstaviti, razlicne pristope v vzgoji Podati smernice pri razvijanju svojega lastnega sloga poucevanja

3. O WALDORFSKI �OLI Kdo je bil Rudolf Steiner?

4. �ola dobi ime po cigaretni tovarni Waldorf Astoria. Namenjena je bila otrokom uslu�bencev v tej tovarni. Zacne z 200 ucenci, vendar �t. kmalu naraste. Za ucitelje izda knjigo Splo�no spoznavanje cloveka (utemeljil moderni pristop k vzgoji) Moderni pristop izvira iz duhovnega razumevanja cloveka in sveta Po ustanovitvi 1. waldorfske �ole v Stuttgartu, so se zacele ustanavljati tudi v Angliji in drugod po svetu. Rudolf Steiner je umrl marca 1925.

5. Umetnost Waldorfske vzgoje Znacilnost waldorfske vzgoje : nov pogled na celotno �ivljenje, �e posebej na cloveka v njegovi trojni naravi: telesa, du�e in duha, s tem pa tudi na zaporedje razvojnih obdobij od otro�tva do odraslosti. Ta nauk je Rudolf Steirner imenoval antropozofija. Antropozofija zdru�uje dve besedi, anthropos - clovek in sophia - modrost torej clovek-modrost.

6. Antropozofija pripi�e otroku:

7. IGRACE: so narejene izkljucno iz naravnih materialov: lesa, volne, bomba�a, svile,� Naredi jih vzgojiteljica sama. So preprosto oblikovane tako, da spodbujajo otrokovo domi�ljijo. Niso oblikovane do podrobnosti, zato jih lahko otrok uporablja v razlicnih igrah za razlicne namene.

8. Od sedem do �tirinajst let, (od menjave zob pa vse do spolne zrelosti) je cas ko otrok spoznava tudi pojave in predmete, ki jih ni zaznal oz. obcutil. To je cas, ki sovpada z osnovnim �olanjem, in v katerem lahko zagotovi uspe�en otrokov razvoj le mocna uciteljeva avtoriteta. Od �tirinajst do enaindvajset let (puberteta) pa pripisuje sposobnosti oblikovanja lastnih sodb. �ele v naslednjih sedmih letih pa naj bi se razvil duh, cemur pravi: pravi razvoj.

9. Religiozno ozadje waldorfske �ole: smisel clovekovega �ivljenja ne i�ce v znanju in v razvoju Intelektualnih sposobnostih, ampak �eli celoten pouk pribli�ati otroku. �eli omogociti �olanje in razvoj brez represije, stresov, strahu in travm. Waldorfska �ola: odpravi ocene, ponavljanje razredov ocenjevanja in glavnih nagrad ni, namesto ocen obstaja pomoc, svetovanje in po potrebi hvala ali graja. Namesto tekmovalnosti spodbujajo zdrav duh emulacije; izku�nje so pokazale, da je zdrava emulacija bolj�a pot do cilja kot doseganje uspehov za vsako ceno.

10. Namen vzgoje Rudolfa Steinerja: omogociti otrokom, da bodo, ko bodo odrasli, kar najpopolneje razvili svoje sile, svoje notranje in svete clove�ke odlike. To je vzgoja, ki slu�i svobodi clove�kega duha. Waldorfsko �olo loci od drugih: prizadevanje po udejanjanju svobode.

11. Rudulf Steiner je na podrocju vzgoje in tudi v �ivljenje nasploh vpeljal proucevanje �tirih temperamentov. Priporocal je, da bi bili otroci v razredu razporejeni po temperamentih, zato da ima ucitelj bolj�i pregled nad polo�ajem v razredu. Njegovo zlato pravilo je: nikoli delovati v nasprotju z otrokovi temperamentom, temvec vedno v skladu z njim Razvr�canje otrok po temperamentih ni lahko. Zahteva zelo skrbno opazovanje vsakega otroka, vcasih pa celo ucitelj potrebuje pomoc ostalih kolegov.

12. Poglejmo si znacilonosti temperamentov: Kolerik je sposoben najbolj burnih reakcij, nato pa je prvi, ki jih ob�aluje.

13. Sangvinik bo sku�al zadrego premagati s smehom.

14. Melanholik bo verjetneje najdlje premi�ljeval in ostajal mrk.

15. Flegmatik bo nad svojo reakcijo naprej zacuden, nato skomignil z rameni in se pocasi oddaljil. Vedeti pa moramo, da se ti temperamenti med sabo prepletajo v clovekovi osebnosti ne prevladuje en temperament pac pa lahko dva ali vec.

16. Rudolf Steiner deli vzgojo otroka na �tiri vzgojna obdobja: Prvo vzgojno obdobje (od rojstva do 7 let) razvija se otrokovo fizicno telo, ki pa ne poteka normalno, ce ga obremenjujemo z razumskimi zahtevami. vzgajata dve magicni besedi: opona�anje in vzor otrok posnema vse kar opa�a v svoji okolici, zato moramo poskrbeti, da nevidno spremenimo otrokovo fizicno okolje v vzgojno.

17. Drugo vzgojno obdobje (od 7. do 14. leta) razvija se etericno telo = nekak�na o�ivljajoca sila, ki materialno, fizicno telo spreminja v �ivo telo vzgojni elementi morajo imeti svojo notranjo vrednost in smisel vzgajata besedi: zgled in avtoriteta Po Steinerju otrok naj ne bi razvijal razumevanja do 14. leta starosti, zato se omeji na razvijanje golega memoriranja. Naloga vzgoje v 2. obdobju je: razvijanje nereflektiranih moralnih navad (spo�tovanje uciteljeve avtoritete) in osvajanje potrebnih znanj in spretnosti z ucenjem na pamet

18. Tretje vzgojno obdobje (med 14. in 21. letom) razvije se astralno telo (telo obcutkov), ki omogoca razvijanje razumskih sposobnosti clovek dose�e s puberteto zrelost potrebno za oblikovanje lastne sodbe o tem, cesar se je prej naucil razum se rodi �ele s spolno zrelostjo, zato ga ne smemo nasilno razvijati pred to starostjo vzgojitelj se mora jasno zavedati, kako posamezni vzgojni prijemi vplivajo na mladega cloveka

19. Zadnje vzgojno obdobje (po 21. letu) zdaj se lahko zacne razvijati clovekov duhovni jaz, ki je zakljucek Steinerjeve pedago�ke zgradbe duhovni jaz deluje retrogradno in precisti druga tri telesa izoblikovana do sedaj.

20. Opis vzojitelja v waldorfski �oli Vzgojitelji morajo biti za poucevanje ustrezno iz�olani. To so lahko ljudje razlicnih poklicev, vendar morajo imeti vi�jo ali visoko izobrazbo. Opraviti morajo izobra�evanje, prilagojeno zahtevam poucevanja v waldorfskih �olah (izcrpen �tudij antropozofske antropologije) �Ucitelj ucence vodi k znanju�, oni mu sledijo in �sprejemajo od njega znanje z ljubeznijo in priznavanjem avtoritete.�

21. Lastnosti waldorfskega ucitelja CITAT: �Ucitelj je glavni re�iser pouka, iz�olan in preizku�en tako, da sprejme vzgojno delo kot posveceno opravilo, katerega smisel ni posredovanje abstraktnega znanja in znanosti, temvec sku�a z umetni�kimi sredstvi vzbuditi otroku do�ivetje sebe kot nesmrtnega bitja kozmosa.�

22. predanost potrebam otrokovega razvoja ucenec mora verovati v svojega ucitelja ucitelj mora verjeti v to, kar uci, da pride v poucevanju do izraza ucenje iz ljubezni do modrosti. ucenca vodi tako, da �zacne zavestno ali nezavedno prevzemati njegov nacin vedenja, mi�ljenja, prepricanja, vrednotenja in verovanja,�� , Steiner pravi: �forma pouka je vzgojna, ne pa njegova vsebina.�

23. O �OLI MARIJE MONTESSORI Kdo je bila Maria Montessori? Rodila se je 31.8.1870 v Chiaravallu v Italiji Pri 26 letu je diplomirala na medicinski fakulteti v Italiji Postala asistentka na univerzitetni psihiatricni kliniki v Rimu, kjer je delala z umsko zaostalimi otroki

24. 1. �enska v Italiji, ki je prejela diplomo iz medicine. kot zdravnica se ukvarja z du�evnimi bolniki in z otroki s posebnimi potrebami sodelovala je v gibanju za pridobitev politicnih in socialnih pravic �ensk vpisala na filozofsko fakulteto, da bi se poglobila v pedagogiko delovala kot zdravnica, uciteljica in vzgojiteljica.

25. vodila �olo za prizadete otroke. 1907 v Rimu ustanovil "Otro�ki dom�- "CASA�DEI�BAMBINI�, za otroke od 3-7. leta. od 1934-1949 deluje v izgnanstvu, njeno gibanje pre�ivelo po zaslugi njenih ucencev. Njena pedagogika je osvojila svet zacne se gibanje "revolucija otrok�, ki se raz�iri po svetu (Amerika, Rusija, Japonska, Nemcija, Indija, Afrika)

26. Poglejmo kako izgleda HI�A OTROK:

27. Njene ugotovitve so imele vpliv na izobra�evanje na splo�no in tudi na razumevanje otrok in njihovega ucenja, razvoja. Njene spremembe pomenile zacetek napredka v izobra�evanju po svetu Maria je bila nominirana za Nobelovo nagrado Njeno podoba je bila na bankovcu za tisoc lir Umrla je leta 1952 na Nizozemskem.

28. Principi poucevanja po Montessorijevi Svoje �ivljenje posveti pedago�ki in kulturni obnovi �ole Zagovarja, da ima otrok na razvojni stopnji lastne potrebe po razvoju in ucenju

29. �ola Marije Montessori je �ivljenjsko in kulturno okolje, vsak otrok svobodno in naravno izra�a samega sebe. Opore pri otrokovem samostojnem delu: okolje, ucitelj, razvojni material. V njeni �oli ima otrok mo�nost: delati sam, se primerjati s stvarmi in samim seboj, odkrije lahko lastno napako in poi�ce nacin za pravilno re�itev problem brez uciteljeve pomoci.

30. "Otro�ki dom" in O.� Montessori: Nosi v sebi �vzgojni projekt�, otrok sam nacrtuje svoje vsakodnevno delo, ima mo�nost, da svobodno izbere material, sam popravlja svoje napake, mo�nost dolocanja svojega �ivljenja, prostora in casa, otrok ima glavno vlogo in upravlja sam sebe.

31. Kljucni element pedagogike Montessori: je PRIPRAVLJENO OKOLJE, ki pomaga otroku, da zacne samoiniciativno in samostojno oblikovati svoj du�evni svet, da razvija koncentracijo, pri tem, ko opravlja delo po svoji izbiri. Maria Montessori je zagovarjala da mora otrok najprej spoznavati s tipanjem, gledanjem, vohanjem, oku�anjem, in ne tako, da sprejema izolirane podatke.

32. "Otro�ki dom" � vrtec: Marija za otroke izdela didakticne igrace, namenjene za urjenje razlicnih otrokovih sposobnosti. Vrtec opremil z ucnimi pripomocki � materiali (izdelala sama) so enostavni, cistih oblik in zdravju ne�kodljivi. Prostor, ni razko�en, ima cisto, toplo, varno in svetlo zavetje, kjer otroci delajo drug ob drugem, skupaj, toda socasno sami zase .

33. prostor je opremljen z opremo, ki ustreza otrokovi velikosti, vse je v dosegu otrokovih rok, leseni pripomocki iz vsakdanjega �ivljenja, igrajo se "aktivnosti iz prakticnega �ivljenja" (domaca opravila), poudarek na ponavljanju in koncentraciji, odrasli ne kricijo, odrasli pripravljajo in skrbijo za okolje,

34. Vsaka taka izku�nja usposobi otroka za delo, saj se uci rocnih del,logike, razuma in samostojnega dela. Vzgoja mora biti natancno vodena s pomocjo ustreznega razvojnega materiala. Maria Montessori je trdila, da se otroci �elijo uciti, ce jim le ponudimo primerne pripomocke in izku�nje.

35. Maria Montessori pravi: Otrok od 3-6 let ka�e zanimanje za jezik (crke), zato mu to omogociti. Ne smemo pa od otroka zahtevati rezultatov nekega osvojenega znanja. Otrok sam ve kaj je prav in kaj ni. Ni priporocena pretirana pohvala oz. graja za neko neuspe�no ali uspe�no delo. "Otro�ki dom" ne sme dajati materinskega vtisa, temvec "�olo" za posameznika, v katero pride, da bi si nabral cim vec izku�enj.

36. Po "otro�kem domu" nastopi osnovna �ola: ki otroku odpira vrata v svet, otrok dobi potrebo po raz�irjanju svoje dejavnosti, vzpostavi odnose s dru�bo (�ola to omogoci) �ola naj bi bila priprava za �ivljenje, vzgojo definira tudi kot "pomoc �ivljenju�, za razliko od "otro�kega doma", kjer je poudarek na cutnem in materialnem nivoju, se v �oli nagnemo k abstrakciji in k intelektualni sferi, naloga ucitelja pa je najti pravi nacin, da bo moralni �ivljenjski pouk izhajal iz dru�benih izku�enj, �ola mu mora omogocit intelektualni, moralni in dru�beni razvoj.

37. Vloga ucitelja v pedagogiki Marie Montessori Vloga ucitelja je posredna: skrbi za pripravljeno ucno okolje, ureja gradiva, jih popravlja in pripravlja nova, skrbi za ozracje medsebojnega spo�tovanja upo�teva pravice vsakega otroka do samostojne aktivnosti opazuje in spremlja delo otrok.

38. Montessori je do�ivela tudi kritike: ocitali so ji premajhno upo�tevanje otrokovih psiholo�kih posebnosti, pomanjkljivo pedago�ko izobrazbo, odklanjala je spontano otrokovo igro, v vrtcih je zanemarjala vzgojo socialnih sposobnosti pri otrocih, skupne aktivnosti in navajanje na kolektivno �ivljenje otrok, odklanjala je pravljice, ki razvijajo domi�ljijo, otroka je poimenovala pomanj�ana slika odraslega in ga sku�ala pribli�ati dejavnosti odraslih oseb.

39. Pomanjkljivosti v njenih vrtcih so zbudile odpor pri pedagogih. Njena vzgoja temelji na avtonomni aktivnosti otroka, vzgojne, metode pa izvirajo iz bistroumnosti vsakega otroka. Vodilo v njenem vrtcu in osnovni �oli je: �Pomagaj mi, da naredim sam� Tri dejavniki v njeni vzgoji: okolje (kot posredni ucitelj), ucitelj (ki pripravi okolje) razvojni material.

40. Vzgojni koncept Marie Montessori Metodo poucevanja je oblikovala na podlagi svojih izku�enj ter opazovanja otrok, ko so uporabljali njene ucne pripomocke. Svoje pripomocke je poimenovala ?cutni pripomocki? - spoznavanje s cutili. Svoje metode je najprej uporabljala za pomoc prizadetim otrokom. Namen njene vzgoje je bil pomagati otrokom, da bi bili zadovoljni sami s seboj in tako postali bolj mirni in ljubeci ljudje za prihodnost. Njeno mnenje je, da se bodo otroci hitreje in la�je necesa naucili, ce si bodo to �eleli. Prizadevala si je, da bi otroci znali spo�tovati in upo�tevati mnenja drugih.

41. Vloga vzgojitelja in okolja

42. Ucitelj na eni strani pasiven: saj otrok sam izbira material, ki ga uporablja, kolikor casa hoce sam gradi svoje znanje in pripomore k svoji rasti. Ucitelj na drugi strani pa aktiven: saj otroka osvobaja zaprek, ki se pojavljajo pri njegovi aktivnosti, in hkrati avtoritativne prisotnosti odraslega. Funkcija ucitelja: omogoca odnos med otrokom in razporeditvijo v okolju, pospe�uje interakcijo med otrokom in materialom, pomaga pri razvojnem projektu otroka, spodbuja njegovo nagnjenost k neodvisnosti.

43. Maria Montessori pravi: vsak predmet ima doloceno mesto odrasli ne poudarja napak in otrok ne popravlja, v prvem obdobju mora biti uciteljica rahlocutna in cim manj posegati v otrokovo dejavnost ucitelj je kot vodic otrokovemu raziskovanju ucitelj, mora otrokov razum pripeljati da dojame zakonitosti nekega pojava. primeren ucitelj mora znati otroku predstaviti vso znanost dober ucitelj bo tisti, ki bo ob otroku in ki bo sposoben z otrokom vzpostaviti odnos

44. Mesto nadarjenih ucencev v konceptu waldorfske �ole Termin �nadarjenih otrok� v tem konceptu ni dobil ustreznega mesta. clovek ima za svoj razvoj dva vira: zunanje vplive in svojo naravo Steiner ne misli tako: snov in cilje vzgoje crpa le iz spoznanja cloveka in njegovih darov. Ne smemo se spra�evati kaj mora clovek vedeti, temvec kak�na nagnjenja so v cloveku.

45. Nadarjeni otroci se odlikujejo po hitrej�em dojemanju, po ustvarjalnosti, divergentnosti in simbolnosti mi�ljenja. V obdobju �vzgajanja custev in srca� (od 7. do 14. leta) se v waldorfski �oli intelektualni cilji podrejajo globalnej�im vzgojnim ciljem. Steiner meni, da intelektualizem v dru�benem �ivljenju locuje ljudi in da v pouku in vzgoji deluje ohromljujoce in predstavlja vir nezdravega otrokovega razvoja. Nekako okrog 14. leta, ko otrok preide na vi�jo stopnjo, zacenja pouk dobivati nekoliko bolj kongnitivne cilje, ker zacnejo otrokove intelektualne sposobnosti postavljati zahteve po vecjih obremenitvah

46. Za otrokov razvoj je pomembna njegova nenehna zavestna in ustvarjalna aktivnost. V antropozofski literaturi redko zasledimo razmi�ljanje o problemih, ce se v razredu znajde bister otrok. Za nadarjene je primerno, da se naucijo cakati svoje sovrstnike. Manj znana je posebnost waldorfske �ole, ki je ne bi pricakovali: ucne rezultate (predvsem slabe) pripi�e ali ucencem samim ali vplivu doma, �ola tako ne prevzema odgovornosti.

47. KAJ O WALDORFSKI PEDAGOGIKI MENI Dr. ROBI KROFLIC

48. Vzgojitelji v Wladorfskih �olah nimajo posebne izobrazbe za to, ker naj bi jim antropozofija dala vpogled v du�evno-duhovno strukturo cloveka. Strokovno znanje �olskega predmeta je v osnovni �oli v "drugem planu". Seveda pa mnogi ucitelji na waldorfskih �olah imajo pedago�ko in strokovno izobrazbo, a seveda ne iz vseh �olskih predmetov, ki jih v waldorfski O� poucuje en sam ucitelj ves cas! Waldorfska �ola ima dneve odprtih vrat, ko je odprta za javnost, obiskovanja pouka pa ne odobrava.

49. Pricanje matere, katera je imala dva otroka v Waldorfski �oli

50. Zakljucek Opazili sva, da sta si ta dva vzgojna procesa zelo razlicna in hkrati zelo podobna. Meniva pa, da ni ne eden, ne drugi tako prepricljiv, da bi ga bilo vredno vzdr�evati. Najbolje je, da iz vsakega vzamemo nekaj dobrega in se kaj naucimo.