POT KAKOVOSTI ŠOLSTVA SE MORA ZAČETI Z REDEFINICIJO POSLANSTVA, VIZIJE IN VREDNOT

1. POT KAKOVOSTI ŠOLSTVA SE MORA ZAČETI Z REDEFINICIJO POSLANSTVA, VIZIJE IN VREDNOT Od kakovosti do odličnosti v šolstvu izr. prof. dr. Boris Bukovec TEMELJNI GRADNIKI ODLIČNOSTI V ŠOLSTVU ISKANJE ODLIČNOSTI NAS ŽENE K DOSEŽKOM DOLGOROČNI PLAN IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV UČENJE IZ PRIMEROV DOBRIH PRAKS IZVEN ŠOLSTVA Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

2. Iskanje odličnosti nas žene k dosežkom • STEBRI GRŠKE MODROSTI: • Humanizem. • Iskanje odličnosti. • Zmernost. • Samospoznanje. • Razum. • Nenehna radovednost. • Ljubezen do svobode. • Individualizem. • ODLIČNOST KOT: • …dinamičen proces duhovne rasti • …pot uresničenja svojih notranjih potencialov • …proces samopreseganja • …iskanje oziroma dejanje poizkušanja »Poskušaj biti danes boljši, kot si bil včeraj, in jutri boljši, kot si danes.« POJEM ODLIČNOSTI Po modelu odličnosti EFQM: Odlična praksa upravljanja organizacije in doseganje rezultatov na podlagi temeljnih gradnikov, kot so: usmerjenost v rezultate, osredotočenost na odjemalce, voditeljstvo in stanovitnost namena, upravljanje s procesi in dejstvi, vključevanje zaposlenih, stalno izboljševanje in inovativnost, obojestransko koristna partnerstva, družbena odgovornost organizacije. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

3. Iskanje odličnosti nas žene k dosežkom • POJEM ORGANIZACIJE: • Organizacija je sestav medsebojnih razmerij med ljudmi (Lipovec). • Organizacija so razmerja med ljudmi (Ovsenik). • Organizacija so ciljno usmerjena razmerja med ljudmi (Bukovec). ODLIČNOST ORGANIZACIJE Izboljšanje odličnosti organizacije zahteva naše osredotočenje vtrajno rast ciljno usmerjenih RAZMERIJ med ljudmi in njihovo ustvarjalnost. Pot iskanja odličnosti se začenja znotraj vsakega posameznika. Osebna odličnost je pogoj za organizacijsko odličnost. S kritično maso osebno odličnih posameznikov, prihaja do »prehoda kvantitete v kvaliteto«. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

4. Izhodišča za izboljšanje kakovosti šolstva Paradigmatičen premik k odjemalcem. Poslanstvo: Kdo smo in komu služimo? Kdo smo ? Capra: Življenje je proces spoznavanja oziroma proces učenja za nenehno obvladovanje sprememb. »Z izobraževanjem in prenosom znanja, temelječem na osnovi raziskovalnega in razvojnega dela ter prizadevanju po odličnosti na vseh področjih, zagotavljamo nenehno izboljševanje kakovosti življenja posameznikov, organizacij in skupnosti.« Komu služimo ? Omogočiti nenehno izboljševanje procesa spoznavanja posameznika in preko njegovih razmerij z drugimi tudi organizacijskih sistemov in družbe. POT KAKOVOSTI ŠOLSTVA SE MORA ZAČETI Z REDEFINICIJO POSLANSTVA, VIZIJE IN VREDNOT • Zahteva po spremembi močno zasidranega miselnega vzorca. • Doseči premike od povprečnosti do odličnosti znotraj posameznih šolskih zavodov. • Gre za proces spoznavanja, ki ga moramo sprejeti in internalizirati najprej tudi učitelji sami. • Maslow: Življenje je učenje in vsakdo je učitelj in vsakdo je učenec za vedno. Kakovost proizvoda (storitve)  kakovost procesa  kakovost organizacije Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

5. Učenje iz primerov dobrih praks izven šolstva Zagotavljanje razumnega ravnotežja med količino in kakovostjo dela visokošolskih učiteljev, kjer kakovost trpi na račun dodatnega dela v sklopu študija ob delu. Vgrajevanje vidika kakovosti v sistem nagrajevanja in napredovanja oziroma habilitiranja. Doseganje izboljšanja kakovosti visokega šolstva z dvigom osebne kakovosti visokošolskih učiteljev. Zavedanje obstoja »verige dodajanja vrednosti«, saj je kakovost visokega šolstva zelo pomembno pogojena s kakovostjo srednjega šolstva, slednje pa s kakovostjo osnovnega šolstva. Zavedanje, da v visokem šolstvu pedagoško in raziskovalno delo predstavljata nerazdružljivo celoto. Izgrajevanje partnerstva med organizacijami interesnega okolja in visokošolskimi zavodi pri vgrajevanju elementov sodobnih pristopov celovite kakovosti. Certificiranje visokošolskih zavodov s strani že obstoječih in akreditiranih certifikacijskih ustanov. Uvajanje presoj procesov v visokošolskih zavodih. Predanost do kakovosti izkazati z imenovanji prorektorjev in prodekanov za kakovost. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

6. Govor o izboljšanju kakovosti je govor o izboljšanju razmerij med ljudmi znotraj visokošolskih zavodov Institucionaliziranje svoje predanosti do kakovosti z imenovanji prorektorjev in prodekanov za kakovost Dolgoročni plan izboljšanja kakovosti visokega šolstva • Samoevalvacija po merilih NAKVIS • Opredelitev poslanstva, vizije in vrednot organizacijske kulture zavoda ter njegovega strateškega načrta • Certificiranje po zahtevah standarda ISO 9001 • Samoocenjevanje po modelu odličnosti EFQM • Oblikovanje vloge in prijava na razpis PRSPO • Oblikovanje vloge in prijava na razpis EQA Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

7. Govor o izboljšanju kakovosti je govor o izboljšanju razmerij med ljudmi znotraj visokošolskih zavodov • Ključne besede: • plan izboljšanja • kakovost • visokošolski zavod (organizacija) • Organizacija: • Je sestav medsebojnih razmerij med ljudmi (Lipovec). • So razmerja med ljudmi (Ovsenik). • So ciljno usmerjena razmerja med ljudmi. • Izboljšanje kakovosti organizacije osredotočenje v trajno rast razmerij med ljudmi in njihovo ustvarjalnost. • Dolgoročni plan izboljšanja kakovosti aktivnosti, ki naj bi rezultirale v izboljšanju razmerij med ljudmi znotraj visokošolskih zavodov. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

8. Institucionaliziranje svoje predanosti do kakovosti z imenovanji prorektorjev in prodekanov za kakovost • Globalni trg kupca  pojav notranje org. enote za področje kakovosti. • ISO 9001 posebej poudarja zahtevo po določitvi predstavnika vodstva izmed članov najvišjega vodstva. • Širše pojmovanje kakovosti  prehod od vodenja sistema kakovosti do kakovosti sistema vodenja. • Prodekan ozirom prorektor za: • študijske zadeve • raziskovalno razvojno delo • za kakovost • Strokovni timi kakovosti, ki bi jih za potrebe usklajevanje pristopov in iskanje najboljših praks sestavljali prodekani za kakovost posameznih visokošolskih zavodov. • Teorija o timih pa je tudi poznana iz učbenikov o temeljih organizacije in sicer kot Likertov sistem timske organizacije. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

9. Dolgoročni plan izboljšanja kakovosti Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

10. Prva faza: Samoevalvacija po merilih NAKVIS • NAKVIS (Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu) od leta 2010 nadaljuje in nadgrajuje delo NKKVŠ (Nacionalna komisija za kakovost v visokem šolstvu). • Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (merila NAKVIS) – področja presoje: • Vpetost v okolje. • Delovanje visokošolskega zavoda. • Kadri. • Študenti. • Materialni pogoji (prostori, knjižnično - informacijska dejavnost in financiranje). • Zagotavljanje kakovosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti. • OPOMBA: Merila NAKVIS na povezavihttp://www.nakvis.si/Public/Merila%20za%20akreditacijo.pdf Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

11. Prva faza: Samoevalvacija po merilih NAKVIS  • V Merilih opredeljene naloge NAKVIS naj se smiselno uporabijo za opredelitev nalog prodekana za kakovost. • Vsebina Meril NAKVIS naj služi za oblikovanje internega splošnegaakta o samoevalvaciji oziroma notranji presoji. • Zagotoviti postopek izvedbe samoevalvacije ob upoštevanju principov najboljše prakse pri izvajanju notranjih presoj. Pregled zahtevane dokumentacije: • Poslovnik kakovosti, kot je definiran v Merilih presojevalci iščejo v strukturi in vsebini poslovnikov kakovosti, kot jih v točki 4.2.2 opredeljuje standard ISO 9001 • Poslanstvo in vizija Oblikovanje poslanstva in vizije je proces, ki so ga uspešne organizacije izvedle v sklopu uvodnih strateških konferenc znotraj procesa oblikovanja svojih strateških načrtov Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

12. Prva faza: Samoevalvacija po merilih NAKVIS  • Strateški načrt: • Je izhodiščni dokument za uspešno obvladovanje prihodnosti organizacije. • Ponuja se priložnost za izboljšanje verodostojnosti visokošolskih učiteljev. • Je predvsem stvar odločitve vodstva zavoda, toda z merili NAKVIS obvezen. • Na realnih dejstvih zasnovan strateški načrt bi visokošolskim zavodom zagotovo razkril dejstvo o padajočem trendu natalitete in rastočem trendu konkurence. • Kakovost postaja kriterij odločitve. OPOMBA: Strateški načrt FOŠ je dosegljiv na povezavi http://www.fos.unm.si/si/fos/poslanstvo/ Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

13. Druga faza: Opredelitev poslanstva, vizije in vrednot organizacijske kulture zavoda ter njegovega strateškega načrta • Poslanstvo organizacije kot odgovor na vprašanje »kdo smo in komu služimo« • Vizija kot odgovor na vprašanje »kam želimo priti – kaj želimo doseči«. • Obstoječe vrednote organizacijske kulture lahko predstavljajo »zavoro«: • Visokošolski prostor je prostor individualcev. • Biti dober profesor pomeni biti prepoznan kot »lastna blagovna znamka«. • Obstoječa kultura poudarja samovšečnost posameznikov in jim dopušča vzpon do samozadostnosti. • V »jaz« kulturi ne moremo pričakovati »mi« učinkov. • Internalizacija nove paradigme znotraj posameznika. • Oblikovaje izjav v sklopu izdelave strateškega načrta zavoda. • Celovita struktura strateškega načrta in njegova vpetost v oblikovanje letnega delovnega načrta zavoda. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

14. Tretja faza: Certificiranje po zahtevah standarda ISO 9001 • Samoevalvacija po merilih NAKVIS »kaj storiti«. • ISO 9001 pri iskanju odgovora na vprašanje »kako storiti«. • Demingovega principa PDCA (Plan-Do-Check-Act). • Oblikovanje osnovne strukture procesov, njihovega obvladovanja ter povezovanja v sistem. • Cilj je v izboljšanju kakovosti sistema vodenja in ne v certifikatu samem. • Vzpostavitev nenehnega osebnega in organizacijskega učenja. • Celoten proces se zaključi s certificiranjem, podelitvijo certifikata in letnimi popresojami. • Zunanje presoje pomembno vplivajo na utrjevanje in dvig zvezanosti do kakovosti vseh, posebej pa vodstva presojane organizacije. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

15. Četrta faza: Samoocenitev po modelu odličnosti EFQM • Model odličnosti EFQM (The European Foundation for Quality Management), vsebuje devet meril, uravnoteženo porazdeljenih med dejavnike in rezultate. • Uvesti po predhodno uvedenem standardu ISO 9001. • V prvem obdobju samoocenitev s pomočjo posebnega vprašalnika. • Po nekaj valih (dveh, treh), pristop samoocenitve s pisanjem vloge. • V »prvem valu« tega pristopa ocenitev vloge s strani zunanjega ocenjevalca – kalibracija ocene, v naslednjih »valih« to vlogo ocenimo tudi sami. • Ključni cilj je vzpodbuditi sistematičen način samoocenjevanja, kot »večno in samo od sebe delujočega« mehanizma. • To ne uspe vsem, uspe pa le najodličnejšim. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

16. Model odličnosti EFQM Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

17. Model odličnosti EFQM – temeljni gradniki Osredotočenost na odjemalca Voditeljstvoin stanovitnost namena Usmerjenost v rezultate Upravljanje na podlagi procesovin dejstev Družbena odgovornost Razvijanje partnerstva Razvoj in vključevanje zaposlenih Stalno učenje, inoviranje in izboljševanje Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

18. Peta faza: Oblikovanje vloge in prijava na razpis za PRSPO (Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost) • Spodbujanje samoocenjevanja in kulture samopreseganja. • Dodana vrednost prijave in sodelovanja pri PRSPO je v poročilu (prednosti in priložnosti za izboljšanje). • Možnost izvede »pilotnega projekta«, kar bi pomenilo prijavo le visokošolskih zavodov. • Ta praksa ima svoj smisel, če je v ozadju tudi ustrezna spodbuda s strani resornega ministrstva. • Iniciranje ustreznih podpornih mehanizmov v smislu izmenjave dobre prakse, timskega oblikovanja sistemskih pristopov (kazalniki delovanja, anketiranje študentov, anketiranje zaposlenih….). • Priložnost za priznavanje sodelovanja v PRSPO kot ekvivalenta zunanji evalvaciji visokošolskih organizacij po merilih NAKVIS. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

19. Šesta faza: Oblikovanje vloge in prijava na razpis za EQA (European Quality Award) • Oblikovanje vloge za EQA pomeni le prevajanje besedila vloge v angleški jezik, saj strukturno in vsebinsko vlogi za PRSPO in EQA sovpadata. • Visokošolski zavodi se morajo na poti odličnosti zavedati celotne širine svojega poslanstva, saj se od njih pričakuje nenehno samopreseganje in proaktivnost v globalnem družbenem prostoru. • Postati morajo zgled in primer najboljše prakse ne samo organizacijam s področja šolstva, temveč tudi tistim organizacijam, v katerih se zaposlujejo njihovi diplomanti. • Gre za verodostojnost pri dokazovanju uspešnosti in učinkovitosti v pedagoških in raziskovalnih procesih podanih znanstvenih dognanj in teorij. Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu

20. Temeljni gradniki odličnosti v šolstvu • Nenehno izboljševanje kot zaveza vodstva. • Šolski zavodi (osnovnošolski, srednješolski, višješolski, visokošolski) so “organizacije”. • Odličnost učitelja se udejanja v pedagoškem procesu, odličnost pedagoškega procesa pa pričakuje odličnost šolskega zavoda kot organizacije. • Kje so zadržki, da principi organizacijske odličnosti ne bi veljali za šolstvo? • Temeljne gradnike odličnosti v šolstvu prepoznavamo v gradnikih nove organizacijske paradigme: • osredotočenost na odjemalce (študente, dijake, učence) • usmerjenost v rezultate • voditeljstvo in stanovitnost namena • menedžment na podlagi procesov in dejstev • razvoj in vključevanje zaposlenih • stalno učenje, inoviranje in izboljševanje • razvijanje partnerstva • družbeno odgovorno delovanje šolskih zavodov Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu