150 likes | 334 Views
MLEÄŒNA CESTA ZNANJA med tradicijo in virtualnostjo tudi v prihodnosti. Branka Kerec UKM. Uvod. terminologija (virtualne, hibridne, digitalne knjižnice ...) informacijski viri na razliÄnih fiziÄnih nosilcih in na omrežju uporabniki. TeoretiÄna izhodiÅ¡Äa.
E N D
MLEČNA CESTA ZNANJAmed tradicijo in virtualnostjo tudi v prihodnosti Branka Kerec UKM
Uvod • terminologija (virtualne, hibridne, digitalne knjižnice ...) • informacijski viri na različnih fizičnih nosilcih in na omrežju • uporabniki
Teoretična izhodišča • VŠK podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učiteljein visokošolskesodelavce (29. čl. ZKnj, ULRS 2001/87) • Zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij (2. čl.) • Informacijsko opismenjevanje (2. čl.)
Dejstva: • trenutna situacija: • nesorazmerna rast študentov in zaposlenih v knjižnici, • naraščanje števila netradicionalnih študentov (odraslih, izrednih študentov), ki imajo drugačne potrebe in pričakovanja, kot jih imajo maturantje, • rast cen tiskanega gradiva, • rast univerzitetnih publikacij, • zmanjševanje knjižničnega proračuna in sredstev, • spremembe v učnih metodah, • tehnološki razvoj (Ray, K. and Day, J., 1998)
raznolikost informacijskih virov: • besedilo (članki, knjige, časopisje …) • statično in gibljivo slikovno gradivo (grafike, fotografije, animacije, video, …) • zvok (govor, glasba ...) • programska oprema • vse ostalo • spremembe na področju visokošolskega izobraževanja, ki vplivajo na tradicionalno vlogo knjižnic (izobraževanje na daljavo)
Izobraževanje na daljavo • dostop do navodil za študij in do študijske literature ”od doma” • geografska oddaljenost, invalidnost, brezposelnost • vzdrževanje začetne in visoke motivacije študenta (samodisciplina in samostojnost) • komunikacijske poti • virtualna ali e- osnovna šola (www.mirk.si)
Študij uporabnikov • Stanje na UM: • 9 fakultet (6 VŠK) • 1 visoka šola (VZŠ) • UKM • Center za razvoj študija na daljavo: • snemanje z video kamero, video in zvočna produkcija, • oblikovanje spletno podprtega multimedijskega učnega gradiva, • posredovanje učnega gradiva na daljavo po omrežju, • izobraževalni seminarji in tečaji, delavnice, konference … (www.cded.uni-mb.si)
Izhodišče • Kljub razvoju elektronskih virov in razširitvi informacij, ki jih študentje iščejo neodvisno od knjižnic, ter razvijanju izobraževalnega procesa na daljavo in tehnologije, je knjižnica še vedno institucija z mnogo gradiva, ki ga na omrežju ne bomo našli. V kolikor ima ta arhivsko vrednost, je tudi vrednost informacije toliko bolj dragocena.
Metodologija: • anketni vprašalnik, razdeljen v prostorih UKM • študentje UM
Namen: • digitalna knjižnica (razumevanje) • študij na daljavo (razumevanje, vključenost) • iskanje informacijskih virov od doma - ali prevladuje katera izmed oblik zapisa (besedilo, slika) • slikovno gradivo (razumevanje, uporaba)
Ugotovitve: • pojem digitalna knjižnica pozna le 16,1 % anketirancev,kiga različno razumejo: • knjižnične storitve po omrežju • internet • knjižnične storitve in informacijski viri na omrežju • študij na daljavo • pojem pozna 86,6 %, vanj sta vključena le dva šudenta (FS, EPF) • je vabljiv (61 %) - je potreben (83,9 %) • ni vabljiv - je potreben (53 %)
dostop do informacijskih virov na omrežju (70,5 %): • rezervacija gradiva (81 %) • 19 % tudi uporaba • besedilo in slike enakomerno (42 %), prevladuje besedilo (42 %) • slikovno gradivo: različno razumevanje in majhna uporaba (24,7 %)
tuja literatura na omrežju, več literature v slovenskem jeziku (hitre in pregledne informacije : študijski literaturi za utrjevanje znanja) • Ali smo knjižnice sposobne in pripravljene sprejeti nove naloge? • Mlečna cesta znanja