Visokošolski diplomanti v družbi znanja : Izhodišča, preliminarni rezultati in načrti

1. Visokošolski diplomanti v družbi znanja:Izhodišča, preliminarni rezultati in načrti Samo Pavlin, Ivan Svetlik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Ljubljana, 7. Januar 2009

2. 1. Cilji predstavitve: • Razvoj profesionalnih kompetenc v slovenskem visokošolskem prostoru – elementi in izhodišča (Pavlin, Svetlik); • Preliminarni rezultati o raziskavi diplomantov 5 let po koncu študija; • Naslednji koraki in mnenja.

3. 2. Povezovanje informacijsko-procesnega in situacijskega učenja krepi kompetence – teoretska izhodišča • LUNDVALLOV MODEL CIKLUSA ZNANJA: Povezovanje ustvarjanja, širjenja in uporabe znanja • NONAKIN MODEL SPIRALE ZNANJA: Situacijsko in informacijsko učenje sta močno prepleteni z delom • BOISOJEV MODEL USTVARJANJA IN PRENOSA ZNANJA: Znanje v svetu dela in v izobraževanju se giblje v polju abstraktnega in konkretnega • SVEIBYJEV NIVOJSKI MODEL PRENOSA ZNANJA: Znanje kroži od individualnega do medorganizacijskega nivoja

4. 3. Kako je učenje integrirano v delo?

5. 4. Kakšna je vloga visokošolskih institucij pri nastajanju novih poklicev? • TIP A: Fakulteta generira nov poklicni profil (npr. kulturolog na FDV) • TIP B: Fakulteta servisira potrebe trga (npr. novi tekstilni programi na naravoslovnotehniški fakulteti)? • TIP C: Fakulteta razvija programe znotraj močno reguliranega poklicnega prostora (npr. medicina) Kako se v tem kontekstu dopolnjuje razmerje med prakso in teorijo ter (de)regulacijo učenja?

6. 5. Temeljni principi povezovanja obeh oblik učenja v sferi izobraževanja • Odprtost do novosti in prožnost programov skladno s tehnološkimi spremembami. • Priprava celovitih programov izobraževanja, ki bodo faktografsko in reflektivno znanje nadgrajevali s kompetencami oziroma s tehničnim in socialnim znanjem. • Modernizacija izobraževalne tehnologije oziroma pedagoškega procesa s poudarkom na ustvarjanju za delo in življenje relevantnih učnih situacij, v katerih bodo študenti igrali mnogo bolj aktivno vlogo, kot jo imajo sedaj. • Mednarodna izmenjava študentov, predavateljev in raziskovalcev. • Razvoj celovitega raziskovanja, ki vključuje temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje, svetovalno delo in izobraževanje v takem raziskovalnem okolju. • Evalvacija izobraževalnih in raziskovalnih institucij.

7. A. Reflex in Hegesco raziskavi • Reflex: 15 držav EU in Japonska • 35.000 diplomantov 5 let po koncu študija • 6 okvirni program • Zaključek oktober 2007 • Hegesco: 5EU držav: SI, HU, PL, LT, TR in Nizozemska • Projekt dobil največ denarja v Programu vseživljenjskega učenja • 10.000 diplomantov 5 let po koncu študija • Zaključni dogodek september 2009

8. Reflex in Hegesco raziskavi: Kaj smo spraševali diplomante? • Kakšne je bila njihova povprečna ocena v času študija? • Katerih oblik učenja so bili deležni v času študija? • Kateri poklic opravljajo in kje so zaposleni? • Kakšno obliko pogodbe imajo? • Koliko zaslužijo in kakšne oblike dohodkov imajo? • Kako ocenjujejo stopnjo ključnih kompetenc v odnosu do zahtev delodajalca? • Kako trenutno živijo (družina, otroci)? • Skupaj skoraj 300 spremenljivk.

9. Izreden, 50 % odziv v Republiki Sloveniji: največ odgovorov iz:

10. Preliminarni rezultati: info. vs. situacijsko učenje v visokošolskem prostoru Situacijsko učenje Info. učenje

11. (2) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

12. (3) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

13. (4) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

14. (5) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

15. Glavne ugotovitve Reflex projekta, ki jih bomo primerjalno testirali v Sloveniji (R. van der Velden, 2008) • Visoko šolstvo bi moralo biti do študentov bolj zahtevno • Več pozornosti bi morali nameniti razvoju profesionalne ekspertize: učenje profesionalnosti je posebna kompetenca • Visoko šolstvo bi moralo spodbujati relevantne delovne izkušnje, in nasprotovati pridobivanju nerelevantnih • Inovativne metode učenja bi morale biti vedno kombinirane z dovolj teorije in praktičnega učenja • Visoko šolstvo ne sme imeti prevelikih pričakovanj o vplivu pripravništva • Delodajalci bi lahko bolje uporabili kompetence diplomantov • Nekaj fleksibilnosti na začetku kariere ne škodi

16. Zaključni dogodek, September 2009 • Skoraj 3000 Slovenskih diplomantov, ki so sodelovali v raziskavi bo prejelo rezultate, nekateri se bodo udeležili zaključne prireditve • Organizacijo dogodka bo prevzela Univerza v Ljubljani in “Hegesco” države • Reflex mreža bo ravno tako sodelovala: 15 držav EU in Japonska • Več EU inicitativ, ki želijo pri tem dogodku sodelovati s Slovenijo • Iniciativa za sestanek pri Petru van der Hijdnu (Deputy Head of Unit, European Commission DG Education and Culture – REFLEX VS. TUNING)

17. Povezave z drugimi projekti in mrežami • OECD PIAAC • Mreža Leonardo projektov • VET LSA • PISA for HE • DECOWE iniciativa (7 Okvirni program, Reflex, O*NET, OECD, 9 držav): • Primerjava srednjega in visokega šolstva: 4 sektorji • Fokus je razvoj profesionalnih kompetenc, ne le generičnih: 18.000 strokovnjakov in profesionalcev iz 800 organizacij • Razvoj kompetenc s perspektive trga dela in relacija do učenja, zakonodaje in kariere