“Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni

1. “Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni Gregor Maučec

2. Mednarodnopravni viri, ki urejajo zaščito civilnega prebivalstva v oboroženih konfliktih • del mednarodnega vojnega oziroma humanitarnega prava • MVP (ius in bello): pravna pravila, ki urejajo odnose med subjekti mednarodnega prava v času vojne (uporablja se izključno v času vojne) in so namenjena humanizaciji vojne • MHP: del mednarodnega vojnega prava – bolj kot vojno pravo poudarja zaščito človeka

3. za razliko od vojnega prava humanitarno pravo: • velja v vsakem mednarodnem oboroženem spopadu (ne samo v vojni) • uporablja se v vseh primerih delne ali popolne okupacije ozemlja določene države (čeprav ni upora zoper okupacijo) • nekateri minimalni mednarodni standardi humanitarnega prava (določa jih 3. člen, skupen vsem 4 Ženevskim konvencijam o humanitarnem pravu iz leta 1949) veljajo tudi za nemednarodne oborožene spopade • nanaša se tudi na upornike, ki so se lotili oboroženega upora po okupaciji

4. Viri vojnega in humanitarnega prava, ki urejajo položaj civilnih oseb • običajno pravo kot najstarejši vir MVP (sistematično se začne razvijati v srednjem veku) • pogodbeno pravo (bilateralne ali multilateralne pogodbe ali konvencije): • Pravilnik k IV. Haaški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907 • IV. Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949 in dodatna protokola k ženevskim konvencijam iz leta 1977 • Martensova klavzula (vključena v preambulo II. oz. IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem) - predstavlja pomembno vez med pogodbenim in običajnim MVP: v primerih neobstoja pogodbenih določb je civilno prebivalstvo pod oblastjo in zaščito načel mednarodnega prava, kakor izhajajo iz običajev, uveljavljenih med civiliziranimi narodi, iz zakonov človečnosti in zahtev javne vesti • soft law: Osnutek pravil o omejevanju nevarnosti, ki jim je izpostavljeno civilno prebivalstvo v času vojne iz leta 1957 (New Delhi); Resolucija XXIII “Človekove pravice v oboroženem spopadu” iz leta 1968 (Teheran); Deklaracija ZN o varstvu žensk in otrok v primeru nevarnosti in oboroženega spopada iz leta 1974.

5. Haaški pravilnik o vojskovanju na kopnem • že v času oblikovanja tega pravilnika se pojavijo prve ideje o sistematični in celoviti zaščiti civilnega prebivalstva, vendar njegove določbe o varstvu civilistov ostajajo obrobnega in fragmentarnega značaja • določbe pravilnika, relevantne za položaj in zaščito civilistov: • prepoved napadanja, pobijanja in poškodovanja civilnega prebivalstva ter obveznost spoštovanja časti in pravic družine, osebnega življenja in zasebne lastnine (46. člen) • prepoved izjave, da nikomur ne bo prizanešeno in prepoved siljenja državljanov sovražne strani k sodelovanju v vojnih operacijah zoper lastno državo (23. člen) • prepoved ropanja in plenjenja (47. člen) • prepoved prisilnega pridobivanja informacij od prebivalstva o sovražni vojski (45. člen) • prepoved zahtevanja prisege zvestobe od civilnega prebivalstva (44. člen) • prepoved napadanja ali bombardiranja nebranjenih mest in drugih naselij (25. člen)

6. Ženevsko pravo o zaščiti civilnih oseb med vojno • norme mednarodnega humanitarnega prava, ki jih vsebuje IV. Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb med vojno, so že pridobile status mednarodnega običajnega prava (veljajo za vse države in ne samo za države pogodbenice te konvencije); to pa ne velja za Prvi in Drugi dodatni protokol k ženevskim konvencijam • krog civilnih oseb, ki jih ščiti IV. ženevska konvencija, je dokaj širok: • osebe, ki so med spopadom ali okupacijo pod oblastjo tiste strani v spopadu ali okupacijske sile, katere državljani niso (splošna zaščita) • iz splošne zaščite so izključeni: državljani države, ki ni pogodbenica te konvencije; osebe, ki jih ščitijo druge tri ženevske konvencije (bolniki in ranjenci, vojni ujetniki) • pri zagotavljanju splošnega varstva civilnega prebivalstva velja načelo ne-diskriminacije (13. člen) • zaščitene civilne osebe se ne morejo odpovedati pravicam, ki jim jih zagotavlja ta konvencija (8. člen) • posebna zaščita: velja za posebej ranljive kategorije civilnega prebivalstva: ranjene, bolne in nemočne civilne osebe ter nosečnice (6. člen); vojne sirote, mlajše od petnajst let (24. člen); člani družin, ki jih je vojna razkropila (26. člen)

7. v skladu s konvencijo je treba spoštovati osebnost, družinsko čast in pravice, versko prepričanje in obrede, način življenja in običaje civilnega prebivalstva; z njim je treba ravnati humano in ga zaščititi pred vsakim nasiljem in grožnjami, žalitvami in javno radovednostjo • zaščita žensk pred napadi na njihovo čast, zlasti pred spolnim nasiljem in spolnimi kaznivimi dejanji (27. člen) • prepoved povzročanja telesnega ali duševnega nasilja ali trpljenja civilnim osebam (31. in 32. člen) • prepovedana so kolektivna kaznovanja in podobni ukrepi teroriziranja ali zastraševanja, ropanje in povračilni ukrepi nad civilnim prebivalstvom ter jemanje talcev (33. in 34. člen) • pravice in status tujcev (35.–40. člen) • položaj in status civilistov na okupiranem ozemlju (47.-78. člen) • interniranje in prisilno bivanje zaščitenih oseb (42, 43. člen, 80.-104. člen)

8. Prvi dodatni protokol o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov je obseg varstva civilnega prebivalstva še razširil: • načelo razlikovanja civilnega prebivalstva od bojevnikov in civilnih objektov od vojaških objektov (48. člen) • skuša jasno opredeliti kdo šteje za civilista in civilno prebivalstvo (vsi, ki ne pripadajo kateri od kategorij pripadnikov oboroženih sil; v primeru dvoma, ali je nekdo civilist, se bo taka oseba štela za civilista; če so med civilnim prebivalstvom navzoče osebe, ki ne ustrezajo definiciji civilista, prebivalstvo zaradi tega ne izgubi svojega civilnega statusa) • civilno prebivalstvo in posamezni civilisti uživajo splošno zaščito pred nevarnostmi, ki izhajajo iz vojaških operacij; civilno prebivalstvo ne sme biti tarča napadov; dejanja ali grožnje z nasiljem z namenom širjenja strahu med civilnim prebivalstvom so prepovedana • napadi, za katere niso bili izbrani cilji (npr. določen vojaški objekt), napadi na civilno prebivalstvo kot povračilni ukrepi so prepovedani; prepoved uporabe živih ščitov (51. člen) • tarča napadov ali represalij ne smejo biti civilni objekti, zlasti ne kulturni objekti in svetišča, objekti, nujni za preživetje civilnega prebivalstva ipd. (52.-56. člen) • načelo previdnosti pri napadu: pri izvajanju vojaških operacij je treba nenehno paziti na to, da se prizanese civilnemu prebivalstvu in civilnim objektom (57. člen) • novinarji se štejejo za civiliste in so zaščiteni po konvencijah in tem protokolu (79. člen).

9. Pojem “kolateralne škode” • frazo “collateral damage” je prvič uporabil Pentagon med Zalivsko vojno, s katero je označil smrti nedolžnih Iračanov v času množičnega bombardiranja leta 1991 v poskusu prikrivanja in racionaliziranja teh smrti • neizogibna in nenačrtovana škoda, povzročena civilnim osebam in civilnim objektom med napadom na vojaški cilj • Prvi dodatni protokol k ženevskim konvencijam: “naključne izgube življenj, poškodbe civilistov in škoda na civilnih objektih ali njihova kombinacija, ki bi bile v primerjavi s pričakovano konkretno in neposredno vojaško prednostjo nesorazmerno velike” (točka b) 5. odst. 51. člen) - potrebno je zagotoviti vse možne varnostne ukrepe, da bi se izognili nastanku takšne“kolateralne škode” ali jo omejili na minimum

10. večje število civilnih žrtev strani v (mendarodnih ali nemednarodnih) oboroženih spopadih večkrat rade opravičujejo z izgovarjanjem na “kolateralno škodo” • ameriški vojaški operaciji Linebacker I in II v Demokratični republiki Vietnam leta 1972 • palestinsko-izraelski konflikt (obe strani) • ruska invazija na Čečenijo leta 1994 • ZDA-NATO bombni napadi na ZRJ leta 1999 (Jamie Shea, takratni tiskovni predstavnik NATA je postal znan po uporabi fraze “kolateralna škoda” v njegovih komentarjih o civilnih žrtvah, ki jih je ubil NATO) • ameriški bombni napadi na Afganistan v letih 2001 in 2002 • ameriška invazija na Irak leta 2003 • rusko-gruzijska vojna leta 2008 • državljanska vojna na Šri Lanki in Sudanu ter kolumbijski oboroženi konflikt

11. Kolateralna škoda v MHP • 3 načela MHP, ključnega pomena za urejanje zakonite uporabe sile v oboroženih spopadih z ozirom na kolateralno škodo: • načelo vojaške nuje • načelo razlikovanja • načelo sorazmernosti • Vprašanje za razmislek: ali se je v sodobnem vojskovanju (ob uporabi zelo razvite vojne tehnologije in naprednih metod ter ob upoštevanju širitve koncepta vojaških ciljev) res nemogoče izogniti kolateralni škodi?

12. Študijska literatura: • Dr. Savin Jogan: Mednarodno vojno (humanitarno) pravo, Center vojaških šol MORS, Uprava za razvoj MORS, Ljubljana 1997 • Convention (IV) respecting the Laws and Customs of War on Land and its annex: Regulations concerning the Laws and Customs of War on Land (The Hague, 18 October 1907): http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/195?OpenDocument • Convention (IV) relative to the Protection of Civilian Persons in Time of War (Geneva, 12 August 1949):http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/380?OpenDocument