1 / 115

OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE

OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE. Janina Curk II. gimnazija Maribor (Beri tudi opombe pod diapozitivi!). SPOZNAVNI PROCESI. 1. stopnja: občutenje in zaznavanje (sprejemanj e informacij) 2. stopnja: učenje ( ohranjanje informacij ) 3. stopnja: mišljenje (predelava informacij ). Občutenje

susane
Download Presentation

OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE Janina Curk II. gimnazija Maribor (Beri tudi opombe pod diapozitivi!)

  2. SPOZNAVNI PROCESI • 1. stopnja: občutenje in zaznavanje (sprejemanje informacij) • 2. stopnja: učenje (ohranjanje informacij) • 3. stopnja: mišljenje (predelava informacij) Občutenje (senzorika)

  3. DRAŽLJAJI • energetski procesi, ki iz okolja delujejo na organizem • svetlobni (vid) • mehanski (sluh, tip, pritisk, bolečina) • kemični (vonj, okus) • toplotni (hladno-toplo)

  4. SPOZNAVNA FUNKCIJA DRAŽLJAJEV • dajejo informacije o okolju • omogočajo orientacijo v okolju in ustrezno reagiranje • omogočajo izogibanje nesrečam in nevarnostim

  5. SENZORNA DEPRIVACIJA (odvzem dražljajev) Eksperiment • prostovoljci so bili zaprti v zvočno izoliranih kabinah • na rokah in nogah so imeli obloge, ki so preprečevale kožne občutke • imeli so očala, skozi katera se je videlo le enolično sivo vidno polje • v takšnih pogojih naj bi preležali v udobni postelji toliko časa, kolikor bi le mogli • le posamezniki so vzdržali tri dni

  6. SENZORNA DEPRIVACIJAPosledice • občutljivost čutnih organov se poveča • zmotne zaznave • težave s pozornostjo • tesnobnost, nervoznost • zmedenost • dezorientiranost v času in prostoru • močna potreba po dražljajih

  7. ČUTNI ORGANI • deli telesa, ki sprejemajo dražljaje • receptorji ali čutilne celice (specializirani nevroni): v čutnih organih ali v koži pretvorijo energijo dražljajev v električne impulze impulzi se po živcih širijo do zaznavnih središč v možganih Tu se porodi OBČUTEK!

  8. Ali ste že slišali, da… Če upoštevamo barvitost, svetlost in nasičenost barv, bi naj človek razlikoval preko 7 milijonov barv in barvnihodtenkov! VID Človek sliši frekvence do 20.000 Hz, netopir, ki se orientira samo po odboju zvočnih valov, pa do 400 000 Hz! SLUH Pri človeku je namenjena vonju pr. 1/20 možganskih hemisfer, pri psu 1/3. Psi zavohajo heroin v zaprtih zavojih in tudi skriti eksploziv. VONJ Človek lahko razlikuje med 10.000 in 40.000 vonji, slovar imen za vonje pa je zelo skromen – kako opisujemo vonje? VONJ Če eliminiramo vonj (npr. pri močnem prehladu), se nam zdi hrana brez okusa, težko npr. ločimo rdeče vino od kisa. OKUS Bolečina je zelo povezanas psihičnim doživljanjem: nekatere nezahodne družbe imajo rituale, ki jih zahodnjak ne bi prenesel. BOLEČINA

  9. ZAZNAVANJE (percepcija)

  10. KAJ JE ZAZNAVANJE? DRAŽLJAJ PREPOZNAVA (interpretacija) CELOTE ZAZNAVA: ORGANIZACIJA OBČUTKOV V CELOTO IN PRIPIS POMENA TEJ CELOTI (asociacijska središča) POZORNOST OBČUTEK (primarna središča) ORGANIZACIJA OBČUTKOV

  11. Primer razlike občutek – zaznava OBČUTEK JE DOLOČEN VZOREC ČRT, KOTOV, SVETLOSTI, BARV... ZAZNAVA: TA VZOREC DOJAMEMO KOT CELOTO IN UGOTOVIMO, DA JE TO STOL, KI SE UPORABLJA ZA SEDET…

  12. V možganih so različna področjaza občutke in zaznave! prizadet primarni vidni center v možganih oseba je slepa prizadet asociacijski vidni center v možganih oseba vidi, a ne prepozna tistega, kar vidi (vizualna agnozija)

  13. Abstraktni primerrazlikeobčutek– zaznava:Neckerjeva kocka

  14. MOŽGANI ZAZNAVAJO CELOTE,NE DELOV • to so proučevali gestalt psihologi • gestalt: iz gestellen (skupaj postaviti) = celota • celota je več kot vsota delov, ima svojo kvaliteto, „dodano vrednost“

  15. Primer s področja vida

  16. Kaj vidite…? (odgovorite hitro!)

  17. Primer s področja okusa(če opišemo moko, jajca, maslo…, še nismo opisali torte)

  18. Primer s področja sluha(melodija je več kot vsota tonov)

  19. Poskusi prebrati tole…

  20. Samo z občutki (brez zaznavanja)ne bi preživeli! Brez zaznav bi videli svet kot brezsmiselno zmešnjavo barv, oblik, zvokov (= dražljajev oz. občutkov). Ne bi prepoznali obrazov, ne bi razumeli govorjene besede, se izogibali nevarnostim …Naši možgani so zato narejeni tako, da informacije združujejo in osmišljajo. Če bi procesirali posamične informacije, se ne bi mogli orientirati v okolju! Informacij je preveč, njihovo število zmanjšamo, če jih združujemo v skupine.

  21. 1. temeljno načelo zaznavanja: NAČELO FIGURA - OZADJE Tisti del situacije, na katerega usmerimo pozornost, stopi v ospredje, zaznavamo ga ostreje, ločeno od podlage.

  22. Kaj je figura, kaj ozadje?Odvisno, kam usmeriš pozornost!

  23. Rubinova vaza: vaza ali obraza?

  24. Še več kot Rubinova vaza…

  25. Noč ali dan?

  26. Manjša polja prej izstopijo kot figura.

  27. Kaj piše na sliki?

  28. Fenomen figura-ozadje ima vzgodovini svoje predhodnike…

  29. Uporaba načela figura-ozadje v oglaševanju:logotip spletne strani visitnorway.com

  30. Logotip firme Gnome Desktop Environment

  31. Logotip firme Macintosh

  32. Manipuliranje v oglasih:opozorilo proti kajenju (ne) izstopi kot lik.

  33. Slovenija ima talent

  34. 2. temeljno načelo zaznavanja NAČELO DOBRE OBLIKE Ko lahko celoto zaznamo na različne načine, prevlada najenostavnejša organizacija. (Načelo dobre oblike se ne preverja na maturi.)

  35. Kaj vidite? (odgovorite hitro)

  36. a) dve lunici in en krog b) trije prekrivajoči se krogi c) trije valji s ptičje perspektive

  37. Hitro poveži pike

  38. Uporaba načela dobre oblikepri oblikovanju logotipov • Vsak logotip je uravnotežen in stabilen, oči privlači točno v center. • Takim oblikam rečemo močne figure ali dobri gestalti.

  39. NAČELA GRUPIRANJA DRAŽLJAJEV V CELOTE (OBČUTKOV V ZAZNAVE): načelo podobnosti načelo bližine načelo zaprtosti načelo strnjenosti (načelo strnjenosti se ne preverja na maturi)

  40. NAČELO PODOBNOSTI Pri zaznavanju okolja možgani združijo v celoto dražljaje, ki so si podobni.

  41. Preprost primer uporabe načela podobnosti oblik je uporaba KREPKEGA in POŠEVNEGA tiska, da poudarimo oz. razlikujemo dele stavka.

  42. Grupiranje po podobnosti: • PO VELIKOSTI • PO BARVI • PO OBLIKI

  43. Načelo podobnosti ter figure in ozadja v naravi: figura izginja v ozadju

  44. Uporaba načela podobnosti pri oblikovanju spletnih strani: kateri itemi spadajo skupaj?

More Related