150 likes | 436 Views
Verstva v Sarajevu. Rok Krajnc, 3. GB. Islam. Zgodovina Islama.
E N D
Verstva v Sarajevu Rok Krajnc, 3. GB
Zgodovina Islama Izvir islama najdemo v preroku Mohamedu (570-632) ki je, po izročilu, prejel od Boga razodetje, ki pa mu ga je posredoval nadangel Gabrijel. Ta razodetja so bila zapisana v knjigo Koran. Dokončno je bila urejena med 609 in 632. Začetki prve islamske skupnosti segajo v leto 622, ko je Mohamed moral bežati iz Meke v Medino. Ta dan, imenovan Hegira, je začetek islamskega veka, zato tudi od takrat ves islamski svet šteje leta.
Obredi in molitve Molitev je obred, ki se v islamskem svetu ponavlja pet krat dnevno: ob zori, dopoldan, opoldan, ob sončnem zahodu in večeru. Vsaka islamska molitev se začenja z besedami: Allah akbar (Bog je velik). Molitev sledi po tem, ko se je molilec obredno očistil. z vodo in se postavil v položaj molitve. Muslimani molijo bosih nog in obrnjeni z glavo v smeri Meke. Molitev se vedno zaključuje z izrazom miru.
Kraji molitve Kraj čaščenja in molitve je mošeja. ta je ponavadi zgrajena kot ogromen prostor, ki je obdan s tepihi. Del mošeje je rezerviran za ženske. V delu mošeje, ki je obrnjen proti Meki, najdemo “Mihab” To je smer v katero naj bodo obrnjeni molilci. Poslikava je skromna, čista, ob geometrijskih likih in povezana z nekaterimi navedki iz Korana.
Glavni prazniki so: majhen praznik, ki se praznuje ob koncu postnega meseca Ramadana. velik praznik, v katerem se spominjajo Abrahamove daritve. novo leto Mohamedovo rojstvo. Polmesec je islamu znamenje vstajenja. Polmesec izraža odprtost, obljubo boljšega in širjenje. V arabskem simbolične svetu je črka N, ki ima po arabski abecedi obliko polmeseca Prazniki in simboli
Zgodovina judaizma Judovska vera je nastala pred več kot 4000 leti na Srednjem vzhodu. V tistem času so ljudje častili veliko različnih bogov. Mož, ki mu je bilo ime Abraham pa je verjel, da obstaja le en bog. Govoril je z bogom in sklenil zavezo ali dogovor z bogom. Abraham in njegova družina sta se zaobljubila, da bosta častila in ubogala boga, bog pa je obljubil, da bodo postali izbrano ljudstvo. Bog je vodil Abrahamove potomce v novo deželo, imenovano Kanaan, kjer so se razrasli v velik narod-judovsko ljudstvo. Druga pomembna osebnost v zgodovini judovskega ljudstva je Mojzes. Bil je veliki voditelj, ki je Abrahamove potomce rešil iz egiptovske sužnosti. V spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti Judje praznujejo pasho. Mojzes je na gori Sinaj od boga sprejel deset zapovedih vklesanih na dve kamniti plošči. Nosili so jo v skrinji zaveze. Vsi Hebrejci (Izraelovi otroci) so sprejeli deset zapovedi v znamenje zaveze z Bogom.
Osem dni po rojstvu je judovski deček obrezan v spomin na Abrahamov dogovor z Bogom. Posebej izučena oseba, ki jo imenujemo mohel, obreže kožico na dečkovem penisu. Dojenček dobi malo vina, da se pomiri. Po obrezovanju dobi deček svoje hebrejsko ime in družina praznuje HANUKA:December To je dan, ko so pred 2000 leti Izraelci premagali hudobnega kralja, ki jih je prisilil, da opustijo svojo vero. Da pa bi proslavili zmago, so spet odprli Tempelj. Na hanuko prižgejo sveče v posebnem svečniku, ki mu pravimo menora. Običaji
Nekaj o pravoslavni veri • Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva. Od katolištva se je ločilo po vzhodnem razkolu leta 1054. Razširjeno je predvsem v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Za pravoslavje je značilno, da nima enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih. Vsaka državna ali narodna cerkev je avtokefalna (samostojna) in ima svojega patriarha, ki je njen poglavar. • Izraz pravoslavje pomeni vse tiste, ki po lastnem prepričanju prav slavijo Boga. Pravoslavni kristjani opisujejo ostale kristjane, zlasti katolike, z besedo heterodoksija - tisti, ki drugače slavijo Boga. • Pravoslavje se deli na dve večji skupini Cerkva: • Prvo skupino imenujemo Vzhodne pravoslavne Cerkve (ali Pravoslavne Cerkve v ožjem pomenu besede). • Drugo skupino imenujemo Orientalske pravoslavne Cerkve ali Stare pravoslavne Cerkve.
Odnos katoliške cerkve do islama Katoliška Cerkev ima danes, po tolikem času kolebanja in nasprotujočih se mnenj, končno le mnenje, ki vključuje spoštovanje do ljudi, s katerimi si delimo isto vero v Boga očaka Abrahama. Takole pravi Vatikanski koncil: Cerkev gleda s spoštovanjem tudi na muslimane, ki molijo edinega Boga, živega in v sebi bivajočega, usmiljenega in vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril ljudem. Njegovim sklepom, tudi skritim, se skušajo podrejati z vso dušo, kakor se je Bogu podrejal Abraham, na katerega se muslimanska vera rada sklicuje. Jezusa sicer ne priznavajo za Boga, vendar pa ga častijo kot preroka; in tudi njegovo deviško mater Marijo, častijo ter jo včasih tudi pobožno kličejo. Poleg tega pričakujejo sodnega dne, ko bo Bog obudil vse ljudi in jih poplačal.
Viri 1. Internet: • Iskalnik google.si • Iskalnik najdi.si 2. Znanje iz ekskurzije