ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA

1. Fakulteta za upravo ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem

2. EKONOMSKI SUBJEKTI V NARODNEM GOSPODARSTVU

3. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA 5 FUNKCIJ DRŽAVE V SODOBNIH DRUŽBAH • alokacijska funkcija • prerazdelitvena funkcija • stabilizacijska funkcija • regulatorna funkcija • informacijska funkcija

4. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA JAVNE DOBRINE • dobrine, katerih uporaba s strani ene osebe ne zmanjšuje uporabnosti drugim osebam - netekmovalnost (npr. spomeniki, svetilniki, radio oddaje) - neizključljivost (npr. obramba); pojav problem zastonjkarstva (“free rider” problem) Ostali primeri: tunel, stadion itd.

5. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA EKSTERNALIJE V PRAKSI neplačilo za korist (zunanja ekonomija) ali škodo (zunanja disekonomija), ki jo ekonomski subjekt povzroči s svojim delovanjem.

6. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA POVEZANOST JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA

7. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA Vir: Finance, 3.6. 2003.

8. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA Vir: Finance, 13.10. 2004.

9. IMD: Konkurenčnost Slovenije 2006 Vir: Finance, 11.05. 2006.

10. IMD: Konkurenčnost Slovenije na posameznih področjih 2006 Vir: Finance, 11.05. 2006.

11. IMD: Konkurenčnost Slovenije na posameznih področjih 2006 Vir: Finance, 11.05. 2006.

12. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA • GLOBALIZACIJA IN JAVNI SEKTOR • globalizacija je širjenje, poglabljanje in pospeševanje procesov svetovnega povezovanja • dejavniki globalizacije (tehnološke spremembe, liberalizacija trgov, ideologija in politične odločitve) • zmanjšuje se ekonomska vloga nacionalne države (pojav konkurence na področju izobraževanja, davkov, delovne zakonodaje ipd.) • - ogroženo je vodenje socialne politike (pohod neoliberalizma) vpliv na razvoj upravnih sistemov (partnerska vloga države, delegiranje nalog, sodobni menedžment ipd.)

13. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA JAVNI SEKTOR JAVNA UPRAVA Državna uprava (vladne službe, ministrstva z organi v sestavi in izpostavami, UE) Lokalna samouprava Nosilci javnih pooblastil POLITIČNI SISTEM ŠOLSTVO ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO RAZISKOVALNA SFERA KULTURA

14. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA SLOVENSKA JAVNA UPRAVA • 2,007 mio prebivalstvo • 150.000 zaposleni v javnem sektorju • 5,9% delež zaposlenih v JS med aktivnim prebivalstvom • 35.000 zaposleni v javni upravi (državna uprava in občine) • Državna uprava: • 15ministrstev • 44organov v sestavi ministrstev • 13 vladnih služb • 58 upravnih enot • Lokalne skupnosti: • 210 občin

15. Zakon o Vladi RS vladne službe (13) Zakon o inšpekcijskem nadzoru Zakon o državni upravi Zakon o lokalni samoupravi ministrstva (15) direktorati (53) organi v sestavi (44) inšpektorati (12) občine (210) Zakon o javnih agencijah javne agencije (16) upravne enote (58) Zakon o (javnih?) zavodih javni zavodi (419) Geodetska uprava RS Davčna uprava RS inšpekcije Zakon o javnih skladih javni skladi (12)

16. OKVIR GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH REFORM ZA POVEČANJE BLAGINJE V SLOVENIJI (4 razvojne prioritete in 67 ukrepov) Razvojne prioritete · konkurenčnost in gospodarska rast, · ustvarjanje, pretok in uporaba znanja, · učinkovita in cenejša država, · moderna socialna država in večja zaposlenost,

17. OKVIR GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH REFORM ZA POVEČANJE BLAGINJE V SLOVENIJI (4 razvojne prioritete in 67 ukrepov) Zakaj reforme? · tranzicijska inercija, · meje rasti gradualizma, · dramatično upadanje konkurenčnosti, · rigidnost korporativizma, · izziv dolgožive družbe, · birokratiziranost poslovnega okolja in neučinkovita država,

18. Kako izvesti reforme?

19. OKVIR GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH REFORM ZA POVEČANJE BLAGINJE V SLOVENIJI Kaj prinašajo reforme? · več ekonomske svobode, · enostavnejše in bolj pregledno delovanje države, · podjetništvu bolj naklonjeno in prijazno državo, · odpravo različnih birokratskih in administrativnih ovir, · bolj učinkovito in tržnim razmeram ustrezno lastniško strukturo, · nižje davčne obremenitve in poenostavljene davčne predpise, · bolj pregleden sistem socialnih pomoči, ki spodbuja aktivnost posameznikov, · bolj učinkovit sistem spodbud za pretok znanja med gospodarstvom in univerzami, · vejo ekonomsko liberalizacijo trgov, · možnosti za investiranje in lažji dostop do finančnih virov, · nabor velikih nacionalnih projektov, podprtih s sredstvi iz EU skladov Socialna vzdržnost reform?

20. TRETJA PRIORITETA: 4.1. Predlog ukrepov za bolj učinkovito in cenejšo državo Ukrep 35: Izboljšave pri postopkih priprave in izvrševanja proračuna Povečati racionalnost pri načrtovanju in izvrševanju proračuna; povečati razmerje med koristmi in vloženimi sredstvi (»value for money«) ter prispevati k cilju zmanjševanja javnofinančnih odhodkov (predlogi: npr. večja svoboda razporejanja sredstev, zero budgeting, performance budgeting itd.) Ukrep 36: Racionalizacija delovanja javnega sektorja Doseči vejo učinkovitost javnega sektorja, racionalizirati obseg javnih nalog in ga dosegati z nižjimi vloženimi sredstvi (predlogi: npr. zniževanje zaposlovanja, merjenje učinkovitosti in racionalnosti porabe, kakovosti delovanja, centralizacija JN itd.) Ukrep 37: Presoja učinkov obstoječih predpisov Spremeniti ali odpraviti predpise, ki so neučinkoviti in povzročajo nepotrebne stroške zasebnemu sektorju (predlogi: npr. uvajanje RIA, odpraviti primere visokih in omejujočih standardov itd.)

21. TRETJA PRIORITETA: 4.1. Predlog ukrepov za bolj učinkovito in cenejšo državo Ukrep 38: Vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstev Vzpostavitev enotne - centralne evidence vseh pravic je rešitev, ki je uporabna za administrativne potrebe pri odločanju in analitične potrebe (npr. odločanje o socialnih transferjih) (predlogi: npr. centralna evidenca, ki vključuje podatke o upravičencu ter prejemke iz javnih virov + povezava podatkovnih baz) Ukrep 39: Ena vstopna točka - eno mesto uveljavljanja in odločanja o socialnih pravicah Odločanje o tistih socialnih pravicah, ki so odvisne od dohodkovnega in premoženjskega položaja posameznika ali družine, združiti na enem mestu (Centri za socialno delo postanejo vstopna točka v sistemu socialnih pravic) Ukrep 40: Vzpostavitev Registra nepremičnin Vzpostavitev nove večnamenske baze, ki bo omogočila cenejše resorne in državne statistike (tudi povezovanje z drugimi evidencami, predvsem Centralnim registrom prebivalstva) (večnamenska baza za vodenje različnih politik – socialne, davčne..)

22. TRETJA PRIORITETA: 4.1. Predlog ukrepov za bolj učinkovito in cenejšo državo Ukrep 41: Predlog reforme davčne in carinske uprave možnost sinergij pri povezovanju CURS ter DURS; fleksibilnost kadrov; vzpostavitev med seboj primerljivih davčnih uradov in carinskih uradov (benchmarking); modernizacija notranjih struktur (pilotni projekti, tuji strokovnjaki..) Ukrep 42: Uveljavljanje javno zasebnega partnerstva (JZP) in zasebnega financiranja izgradnje velikih infrastrukturnih objektov V financiranje in upravljanje velikih infrastrukturnih projektov je smiselno pritegniti zasebni sektor (sprejeti zakonski okvir, urediti BOT projekte, institucionalizacija JZP..) Ukrep 43: Vzpostavitev mikrosimulacijskega modela za spremljanje finančnih učinkov predlagane zakonodaje Pocenitev in poenotenje finančnih učinkov predlaganje zakonodaje

23. ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE (OSNUTEK) 10. UČINKOVITA DRŽAVA • ključno dobro delovanje sodstva, pravosodja in JAVNE UPRAVE (vključevanje načel in menedžerskih ukrepov ZS –modernizacija JU v smeri večje uspešnosti in učinkovitosti) – SNRSJS 2003-05 • decentralizacija in razvoj upravljanja + večja učinkovitost javnega menedžmenta; umik države iz gospodarstva (vključno z zmanjšanjem nepotrebnih regulacij) ; javno-zasebno partnerstvo; uvajanje načela dobrega vladanja in transparentnosti, izboljšati odnos do uporabnikov Izzivi, cilji, usmeritve in ukrepi - Zmanjševanje neposredne vloge države v gospodarstvu s spodbujanjem javno zasebnega partnerstva - Povečevanje učinkovitosti države in vodenja javne uprave z uvajanjem načel in prakse novega javnega upravljanja (new public management) - Zmanjševanje implementacijskega deficita - Izboljšanje učinkovitosti in participativnosti političnega odločanja - Vzpostavitev proaktivnega delovanja tistih akterjev, organizacij in institucij, ki nadzirajo nosilce javnih pooblastil in tokove kapitala - Vzpostavitev višje ravni profesionalizacije vseh ključnih akterjev - Opustitev političnega kadrovanja v nadzorne svete in večja transparentnost kadrovanja - Koordinacija dejavnosti nadzornih služb, uradov in agencij ter policije in tožilstva Vir: Strategija razvoja Slovenije (SRS) (jul. 2004) – 10. Učinkovita država, UMAR, Ljubljana, str. 155-162.