1 / 26

I. KAJ JE FIZIKA?

I. KAJ JE FIZIKA?. Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr. tehniške). Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov . Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami .

trina
Download Presentation

I. KAJ JE FIZIKA?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. I. KAJ JE FIZIKA? Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr. tehniške). Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov. Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami. Ti zakoni so rezultat opazovanja, merjenja, eksperimentiranja. Z eksperimenti potrjujemo domneve, ki z veljavnostjo preidejo v zakone. Zakoni so osnova znanstvene teorije (npr: Newtonova mehanika, Relativnostna teorija). Teorija pa nam podaja stopnjo vpogleda v poznavanje stvari. • METODE V FIZIKI • OPAZOVANJE • MERJENJE • EKSPERIMENTIRANJE • Ugotovitve strnemo v fizikalne ZAKONE.

  2. Mehanika • Toplota • Elektrika • Optika • Kvantna fizika • Teorija relativnosti

  3. hrup velikost, barva, oblika sestavazraka okus lakota velikost, oblika temperatura OKOLJE – ZAZNAVA - VREDNOTENJE • pojave v okolici zaznavamo s čutili. • človeško telo ima več čutilnikov. . • čutila ne dajejo številčnih podatkov o količinah, ki jih čutijo. • če želimo tako vrste podatek, ga moramo izmeriti. Za to pa potrebujemo merilnik

  4. l = 150 m merska enota oznaka fizikalne količine številčna vrednost Merjenje in merski sistem Merimo fizikalne količine. Vsaka fizikalna količina ima svojo enoto in se meri s pomočjo merilne naprave. Rezultat meritve je podan z merskim številom in mersko enoto. PRIMER ZAPISA Poznamo 7 osnovnih fizikalnih količin . Tem količinam pripadajo osnovne enote. vse druge fizikalne količine in enote lahko izpeljemo s pomočjo osnovnih fizikalnih količin in enot. Imenujemo jih izpeljane količine in izpeljane enote (npr. gostota = masa: prostornina).

  5. standard (referenca) enota izpeljane osnovne STANDARDNI SISTEM ENOT (METRIČNI SISTEM) FIZIKALNE KOLIČINE opis fizikalne količine: definiramo: razdalja, ki jo svetloba prepotuje v času 1/299792458 s npr. meter fizikalne enote delimo na: npr.: N = kg m s-2 fizikalna količina enota simbol dolžina meter m masa kilogram kg čas sekunda s električni tok amper A termodinamska temperatura kelvin K množina snovi mol mol svetilnost sveča cd

  6. Merjenje in merske napake Zakaj se pojavijo? Absolutna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1 kg. Na njej tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo. Kako bi ocenil meritvi? Relativna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1%. Na njej zopet tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo. Kako bi sedaj ocenil meritvi glede na prvo tehtnico? Kaj razumeš pod pojmom povprečna vrednost meritve?

  7. TABELA OSNOVNIH FIZIKALNIH KOLIČIN in ENOT V osnovni šoli jih spoznamo in uporabljamo 5.

  8. ZNANSTVENA NOTACIJA PREDPONA • Predpone v standardnem sistemu enot • faktor simbol predpona faktor simbol predpona • 1015 peta P 10-15 femto f • 1012 tera T10-12 pico p • 109 giga G 10-9 nano n • 106 mega M 10-6 mikro  • 103 kilo k 10-3 mili m • 102 hekto h10-2 centi c • 101 deka da10-1 deci d v fiziki pogosto nastopajo zelo velike in zelo majhne vrednosti 3 560 000 000 m = 3,56  109 m = 3,56 Gm 0,000000492 s = 4,92  10-7 s = 0,496 10-6 s = 0,492 s

  9. Preglednica predpon in njihova vloga Primeri: 1hl = 100 l , 5 mg = 0,005 g http://www.gravitacija.net/kazalo8.htm

  10. enako število zanesljivih mest osnovna enota: npr.sekunda (s) uporabljamo tudi minute, ure, dneve ... PRETVARJANJE ENOT Primer: 2,60 dni = ? ur PRETVORBENI FAKTOR: 2,60 dni = 2,60 ·24 h = 62,4 h 2,60 dni = ? min = 3744 min 2,60 dni = 3,74·103 min

  11. Merjenje mase Masa je mera za količino snovi in mera za vztrajnost Merimo jo s tehtnico. Osnovna enota je kg (izjema). Oznaka ali simbol za maso je: m Za maso velja zakon o ohranitvi, ki pravi: masa telesa se ne spremeni, če ne dodamo ali odvzamemo snovi Opomba: Pri fiziki strogo ločimo maso in težo. Vaja: Primeri uporabe tehtnice in posredno merjenje mase majhnih teles. Oznaka: m ; Enota: kg ; Merilna naprava: tehtnica

  12. MASA Pt - Ir cilinder pripisali so mu maso 1 kg SI standard: Mednarodni urad za uteži in mere, Pariz še en standard: mednarodni dogovor: C12 predpišemo 12 atomskih masnih enot (u) 1 u = 1,6605402·10-27 kg 10 mase ostalih atomov: masni spektrometer

  13. Pt - Ir palica DOLŽINA 1792: Republika Francija: nov merski sistem temelj: meter def: 1 desetmilijoninka razdalje Severni pol - Ekvator kasneje: iz praktičnih razlogov: PRAMETER 1960: 1 m = 1 650 763,73 valovnih dolžin rdeče-oranžne svetlobe, ki jo seva Kr86 1983: meritve hitrosti svetlobe so postale izredno natančne  definiramo hitrost svetlobe: c = 299 792 458 m/sNATANČNO! def:1 m = pot, ki jo svetloba v vakuumu prepotuje v 1/299 792 458 sekunde Oznaka: l, h, s ; Enota: m ; Merilna naprava: ravnilo, ..

  14. DOLŽINE [metri] 1027 1024 jate galaksij 1021 galaksije 1019 1015 1012 osončja 109 nebesna telesa 106 geološka telesa 103 1 živali, rastline človek 10-3 celice 10-6 velemolekule 10-9 molekule atomi 10-12 jedra 10-15 hadroni kvarki delci polja leptoni ? V E S O L J E

  15. kdaj se je zgodilo? kako dolgo je trajalo? Kaj se ponovi v enem dnevu (mesecu, letu) ? ČAS Oznaka: t ; Enota: s ; Merilna naprava: ura Značilni časovni intervali časovni interval sekunde življenski čas protona (predvideno) 11039 starost vesolja 51017 starost Keopsove piramide 11011 povprečna življenska doba človeka 2109 dolžina dneva 9104 čas med dvema zaporednima utripoma človeškega srca 810-1 najkrajši dobljeni pulz svetlobe (1989) 610-15 življenska doba nestabilnega delca 110-23 Planckov čas 110-43

  16. dolžina dneva niha! časovni standard (referenca): vsak pojav, ki se ponavlja npr.: vrtenje Zemlje okoli osi (1 dan) ATOMSKA URA 1 s  9 192 631 770 nihajev svetlobe, ki jo odda Cs133 dve Cs uri se razglasita za 1 s v 6000 letih Nihalo - periodičen pojav – kaj vpliva na čas nihanja? DZ/10/31 – 35 (36 Dodatna DN – lahko pridobiš dodatne točke)

  17. HITROST Hitrost bomo označevali s črko v. Osnovna enota pa je POMNI Hitrost je količnik med potjo in časom, kar pomeni, da je za izračun potrebno poznavanje poti in za to potrebnega časa. Hitrost zvoka v zraku je približno 340 m/s, kar pomeni da udar strele iz oddaljenosti 340 m slišimo čez 1 sekundo. Hitrost svetlobe v zraku je približno 300 000 000 m/s. V daljšem časovnem intervalu praviloma poznamo le povprečno hitrost – npr. potovanje na dopust. Podatek 70 km/h, pač pove, da smo prevozili povprečno 70 km v 1 uri . Pogled na števec vozila pa nam kaže trenutno hitrost vozila. * V OS pogosto ne izpostavljamo vektorskega značaja količin

  18. POMEMBNI DOSEŽKI ZNANOSTI • 2500-2000 pr.n.š.(uvedba časovne enote minute, ure – Babilon) • 3500-3000 PR.N.Š. (uporaba lunarnega koledarja - Sumerci) • 3000-2500 pr.n.š.(uporaba sončnega koledarja – Egipt) • 1000-500 pr.n.š.( zgodnji grški filozofi – Tales iz Mileta, Pitagora) • 400-300 pr.n.š.( Aristotel poveže večino znanja tedanjega časa- postavi temelje filozofije). • 300-200 pr.n.š.(Arhimed-najslavnejši antični znanstvenik-vzvod, Zemlja se vrti okoli Sonca in okoli svoje osi – Aristarh, izračunali obseg Zemlje – Eratosten) • 1200 – 1300 ( Roger Bacon – velik zagovornik poskusov) • 1400 – 1500 (Leonardo da Vinci) • 1500 – 1650 (Nikolaj Kopernik, Johannes Kepler, Galileo Galilei) • !650 – 1700 (sir Isaac Newton) • 1750 – 1800 ( Linnaeus – biološka klasifikacija, Coulomb, Volta, Ampere,…) • 1850 – 1900 (Mendelejev-periodni sistem, Charles Darwin, Jožef Stefan) • 1900 – danes (Albert Einstain, Max Planck – kvantna teorija).

  19. STAROGRŠKI FILOZOFI Saj sem že jaz rekel, da je Zemlja okrogla, pa mi niso verjeli…- PITAGORA TALES ARISTOTEL Že leta 585 pr. n. št napove sončni mrk. Vzel sem si čas in razložil ter zbral in sistematiziral vse fizikalne pojave…

  20. ARHIMED – najslavnejši antični znanstvenik • Z lečami sežigal rimske ladje • Zakon o vzgonu • “Dajte mi oporno točko in • premaknil bom svet.” • S sestavljenimi vzvodi je • udobno sedeč brez večjega napora • dvignil do vrha natovorjeno • ladjo iz pristanišča in jo • premaknil do nasprotne obale. HEVREKA

  21. ROGER BACON (1214 – 1292) LEONARDO DA VINCI (1452-1519) • načrti za padalo, • leteči stroji, • hidravlika, • anatomija Prvi Evropejec, ki je opisal izdelavo smodnika. Renesančni umetnik, inženir, Izumitelj, znanstvenik, matematik in filozof.

  22. NIKOLAJ KOPERNIK (1473-1543) JOHANNES KEPLER (1571-1630) Prvi dokazal, da planeti krožijo okoli Sonca po eliptičnih tirih. Heliocentrično teorijo je razširjal le med svojimi prijatelji. Srednjeveška zvezdarna

  23. GALILEO GALILEI (1564-1642) • Študiral medicino v Pici, • Proučeval je nihala, padanje teles, • Sam je izdelal teleskop in opazoval Luno, Venerine mene, Sončeve pege,… • Napisal je knjigo v kateri je ob podpori Kopernikovim idejam smešil cerkvene dostojanstvenike. “ In vendar se vrti…” UTEMELJITELJ ZNANSTVENEGA DELA Teorije lahko preizkusimo ali ovržemo z opazovanji in poskusi. Golo razglabljanje je premalo.

  24. Sir Isaac Newton (1642 – 1727) Uporabil matematiko za zapis zakonov. Razvil svoj gravitacijski zakon in zakone gibanja. F = m a Izumil zrcalni teleskop In opazoval gibanje Lune In planetov. Napisal knjigo Matematična načela filozofije narave.

  25. JOŽEF STEFAN (1835 – 1893) JURIJ VEGA (1754 – 1802) Stefanov zakon opisuje, kako je izsevan energijski tok odvisen od temperature sevajočega telesa. Prvi, ki je natančno izračunal temperaturo površine Sonca.

  26. Albert Einstein (1879 – 1955) Ha,ha,ha… v šoli sem imel same cveke… Vse bi morali poenostaviti, kolikor je le mogoče, vendar ne bolj. TEORIJA RELATIVNOSTI E = m c²

More Related