Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

1. Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh izr. prof. dr. Brigita Skela Savič Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice »Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in potrebami trga dela«, Kongresni center Hotela Mons, 6. 11. 2013

2. Praktično usposabljanje na programu prve stopnje (VS) Zdravstvena nega

3. VS, 3 leta, 180 ECTS, ISCED-72 zdravstvo, Frascati-medicinske vede, KLASIUS-SRV-7231 • Reguliran poklic: dipl. m. s. (VS), dipl. zn. (VS) • Direktiva Evropskega parlamenta in sveta: 2005/36/ESC • 4600 ur: 2300 (predavanja, seminarji, vaje v simuliranih pogojih) + 2300 ur kliničnega usposabljanja v kliničnih okoljih:učenje v skupini in v neposrednem stiku z zdravim ali bolnim posameznikom in/ali skupnostjo. • Usposabljanjepoteka v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah in v skupnosti pod nadzorom učiteljev zdravstvene nege ter v sodelovanju in s pomočjo drugih usposobljenih medicinskih sester. • Začetek izobraževanja po EU direktivi se v Sloveniji prične z vstopom v EU, 2004.

4. Kratka predstavitev VŠZNJ: • Vzrok za ustanovitev šole: Nacionalna študija IVZ „Analiza preskrbljenosti z medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukrepov in projekcij do leta 2033“ (Albreht, 2004). • Podporniki ustanovitve: zdravstveni zavodi v Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji. • 84 diplomantov, 93 % zaposljivost • Prvi akreditirani študijski programom, ki je bil usklajen z EU direktivo 2005/36/ESC in Bolonjskim procesom, oktober 2006, vpis 2007/2008. • Vpis: 70 rednih (koncesija), 60 izredni na VS program Zdravstvena nega, 30 izrednih na mag./2I. program Zdravstvena nega. • Raziskovalni projekti: mednarodni (12), domači – ARRS (4), MZ (2), drugi razvojni (7). • 15 mednarodnih sporazumov • KU v mednarodnem merilu: • 18 študentov VŠZNJ na KU v tujini (3 mesece, Norveška, Finska, Malta, Anglija, Škotska) • 11 študentov na KU na VŠZNJ (Finska, Norveška, Turčija, Škotska, Malta).

5. Pristop pri kliničnem usposabljanju (KU)

6. 1. Pogoji za pristop na KU • Kabinetne vaje v simuliranih pogojih, 70 h, kolokvij (teoretični, praktični). 2. Stopenjsko mentorstvo iz vidika vključenosti VSU šole – modeli mentorstva; • 100% mentorstvo izvaja klinični mentor VŠZNJ; • 80% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 20% klinični mentor v učni bazi; • 30% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 70% klinični mentor v učni bazi; • 20% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 80% klinični mentor v učni bazi; • 100% mentorstvo izvaja klinični mentor v učni bazi.

7. 3. Področja KU (10) in izdelane kompetence(dostopno na spletni strani) • Kompetence, značilne intervencije na KU • Učne baze, kjer KU za določeno področje poteka

10. Primer, KU 3. letnik, 170 ur:

11. 4. Mreža učnih baz in kliničnih mentorjev za predmetna področja • Praktično usposabljanje se izvaja (19): • Gorenjska regija (13): SBJ, Klinika Golnik, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Zdravstveni domovi Gorenjske (7), DSO Jesenice, CUDV Radovljica; • Osrednjeslovenska regija (6): UKCLJ, Onkološki inštitut, Psihiatrična klinika LJ, Zavod RS za transfuzijsko medicino, ZD Ljubljana, DSOLJ. • Zajeti trije nivoji zdravstvene obravnave • Status učne baze pri MZ! • Izbirno klinično usposabljanje v obsegu 19 % (26 učnih baz)

12. Mreža kliničnih mentorjev: • Skupaj: 522 kliničnih mentorjev (dipl. m. s./dipl. zn., 3 leta delovnih izkušenj + usposabljanja za delo s študenti). • Definiran je pogodbeni odnos med VŠZNJ in učno bazo: • področje KU, ure na skupino, kompetence, število skupin v študijskem letu, pogoji za mentorje, naloge obeh partnerjev, koordinatorji KU, cena ure KU. • Standard: 1 študent : 1 mentor, 2 študenta : 1 mentor (izjemoma) • Koordinator KU iz VŠZNJ – delovno mesto + področni koordinatorji.

13. 5. Izobraževanje in usposabljanje kliničnih mentorjev: • Šole za klinične mentorje, izvedenih 7 šol z več dogodki od 2007 naprej (26 izobraževalnih dni, 10 pedagoških ur/dan); • Šole visokošolske didaktike od 2009 naprej; • Šole tutorstvaod 2008 naprej; • Šole raziskovanja in na dokazih podprtega dela od 2009 naprej Izobraževanja so brezplačna, pri pripravi programov šol sodelujejo učne baze, vsebine so oblikovane s ciljem povezati teoretične in praktične vsebine študijskega programa in usposobiti mentorje za delo s študenti (pedagoški vidik, komunikacija, odnos, ocenjevanje, vrednotenje idr). Sredstva so pridobljena na razpisih:

14. 6. Definirani so procesi KU: • ISO 9001: 2008 • Model »Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja«

15. 7. Vrednotenje KU • Ocenjevanje znanja: • Etapno, končno (numerično, opisno) • Samocenjevanje študenta za spremljanje napredka (etapno, končno) • Kriteriji ocene, kazalniki (8): • Profesionalno vedenje (etika, varnost, samoiniciativnost) • Izvajanje intervencij zdravstvene nege • Komunikacija (pacient, tim) • Dokumentiranje zdravstvene nege • Procesna metoda dela • Vključevanje v timsko delo • Zdravstveno vzgojno vključevanje • Individualno delo

18. Ocena poteka KU • Sprotno vrednotenje • Koordinacijski sestanki (koordinator VŠZNJ in koordinator učne baze) • Končno vrednotenje na ravni študijskega leta • Anketiranje študentov: zadovoljstvo študentov s KU in ocena učne baze • Anketiranje kliničnih mentorjev: zadovoljstvo kliničnih mentorjev z organiziranjem KU s strani VŠZNJ • Naj mentor

19. 8. Pritegnitev učnih baz v raziskovalne in razvojne projekte šole: • mreženje na področju razvojnega in raziskovalnega dela, • Znanstvene konference VŠZNJ • skupna prijava na raziskovalne projekte v RS in EU, • Sodelovanje z učnimi bazami, ki imajo razvito raziskovalno jedro (Klinika Golnik, Onkološki inštitut) • dopolnilne zaposlitve - pomen vključevanja VSU, ki dejansko delajo v kliničnih okoljih, v raziskovalnih projekti in prenos le tega v učni proces • IVZ, UKCLJ, SBJ, OI, Psihiatrična klinika LJ, Psihiatrična bolnišnica Begunje, ZD LJ, ZZV Kranj, MZ. • izbira tem za ŠKMglede na aktualno problematiko v šolstvu in zdravstvu.

20. Nadaljnje aktivnosti: • Izdelatinacionalne standarde za izvajanje študijskega programa na področju KU. • Realizacija dopolnitev direktive v 2013, 6 let za uvedbo v študijske programe (2019/2020). • Regulacija vpisa na ravni države: eden od kriterijev je zmožnost izvajanja KU na vseh nivojih zdravstvenega varstva. • Približati se priznanim standardom za KU, ki so nadgradnja EU direktive: • NursingandMidwiferyCouncil, UK: Standards for pre-registration nursing education (2010), Standards to supportlearning and assessment in practice (2008). • ICNNursingCareContinuumandCompetencies. Geneva: InternationalCouncilofNurses; 2008. • Strategicdirectionsforstrengtheningnursingandmidwiferyservices 2011–2015. Geneva: WorldHealthOrganization; 2010.

21. Literatura: • Direktiva Evropskega parlamenta in sveta: 2005/36/ESC • ICNNursingCareContinuumandCompetencies. Geneva: InternationalCouncilofNurses; 2008. • NursingandMidwiferyCouncil, UK: Standards for pre-registration nursing education (2010), Standards to supportlearning and assessment in practice (2008). • Poslovnik kakovosti VŠZNJ, 2013. • Strategicdirectionsforstrengtheningnursingandmidwiferyservices 2011–2015. Geneva: WorldHealthOrganization; 2010.

22. Hvala za pozornost.