IZVEDBA GLAVNIH IN REDNIH PREGLEDOV IN TIPIČNE POŠKODBE PREMOSTITVENIH OBJEKTOV Mojmir Uranjek univ.dipl.inž.grad.

1. IZVEDBA GLAVNIH IN REDNIH PREGLEDOV IN TIPIČNE POŠKODBE PREMOSTITVENIH OBJEKTOV Mojmir Uranjek univ.dipl.inž.grad. • VSEBINA: • ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA DOBA PREMOSTITVENIH OBJEKTOV • NAMEN IN CILJI IZVAJANJA PREGLEDOV • PREDPISANA METODOLOGIJA • OSNOVNI ELEMENTI MOSTOV IN TIPIČNE POŠKODBE

2. ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA DOBA OBJEKTOV: • Pričakovana življenjska doba glede na vrsto objekta oz. kategorizacijo ceste: • 80 let (objekti na lokalnih in regionalnih cestah) • 100 let (objekti na magistralnih cestah in avtocestah) • 120 let (večji objekti, objekti na pomembnih strateških odsekih) • Pričakovana življenjska doba glede na posamezne elemente objekta: • 20-25 let (oprema mostu-ležišča, dilatacije, odvodnjavanje, ograje, izolacija, vozišče) • 30-50 let (voziščna plošča mostu) • 80-120 let (nosilna konstrukcija mostu) • 130-150 let (podporna konstrukcija mostu)

3. Zanesljivost konstrukcije v času življenjske dobe-uporabe:

4. Vplivi na trajnost betonskih konstrukcij in mostov:

5. NAMEN IN CILJI IZVAJANJA PREGLEDOV: • Redni pregledi: • Izvedba vsaki 2 leti • Pregled delov opreme, vozišča, nosilnega sklopa • Ugotavljanje sprememb, splošnega stanja • Eventuelna izvedba meritev • Predlog dodatno potrebnih preiskav in vzdrževalnih ukrepov • Glavni pregledi: • Izvedba vsakih 6 let in ob izteku garancijske dobe • Pregled težje dostopnih mest (spodnja stran konstrukcije, stebri, ležišča) • Baza podatkov: • Vpogled v bistvene teh. podatke, stopnjo poškodovanosti, prioritete vzdrževanja za • posamezen objekt • Pravočasno načrtovanje popravil • Povratne informacije za projektante in izvajalce

6. NAMEN IN CILJI IZVAJANJA PREGLEDOV: • Redni pregledi: • Izvedba vsaki 2 leti • Pregled delov opreme, vozišča, nosilnega sklopa • Ugotavljanje sprememb, splošnega stanja • Eventuelna izvedba meritev • Predlog dodatno potrebnih preiskav in vzdrževalnih ukrepov • Glavni pregledi: • Izvedba vsakih 6 let in ob izteku garancijske dobe • Pregled težje dostopnih mest (spodnja stran konstrukcije, stebri, ležišča) • Baza podatkov: • Vpogled v bistvene teh. podatke, stopnjo poškodovanosti, prioritete vzdrževanja za • posamezen objekt • Pravočasno načrtovanje popravil • Povratne informacije za projektante in izvajalce

7. PREDPISANA METODOLOGIJA: • Osnove metodologije: • Določitev ratinga ( Rx ) posamezne poškodbe: • Rx=∑KA ∙KB ∙K2 ∙K3 ∙K4 • KA – faktor dela objekta kjer se poškodba nahaja (0.3-1) • KB – faktor vrste poškodbe ali napake (1-5) • K2 – faktor jakosti poškodbe (0.4-1) • K3 – faktor razširjenosti poškodbe (0.5-1) • K4– faktor nujnosti intervencije (1-10) • Določitev ratinga ( R ) celotnega objekta: • R=R1+R2+R3+R4+R5 • R1- rating okolice in rečnega korita • R2- rating podporne konstrukcije • R3- rating prekladne konstrukcije • R4- rating cestišča • R5- rating opreme objekta

8. Predlagani ukrepi na objektu: • Pregledi • Preiskave in meritve • Omejitveni ukrepi • Vzdrževalni ukrepi • Sanacijski ukrepi • Predlagana standardna popravila: • Dodana metodologiji z namenom količinsko ovrednotiti potrebna popravila • Delitev elementov mostu na 14 delov glede na lokacijo (robni venec, hodnik, krila, …) • Nabor standardnih popravil za krajno podporo:

9. Končna ocena stanja objekta: • Opisna ocena stanja objekta (opis splošnega stanja obekta, glavne poškodbe, • prioriteta sanacij • Številčna ocena stanja objekta (1-5, glede na kakovostno stanje, predlagane ukrepe in • rating objekta)

10. Primer programa za obdelavo podatkov o premostitvenih objektih:

13. OSNOVNI ELEMENTI MOSTOV IN TIPIČNE POŠKODBE: • Podporna konstrukcija mostu: • Omogoča spremembe dolžine prekladne konstrukcije • Prevzema reakcije prekladne konstrukcije • Krajni oporniki (prevzem reakcij, čelno in bočno varovanje nasipa za mostom) • POŠKODBE: • Erozija pod ali ob temelju opornika, diferenčni posedki, napake izvedbe (slojevitost, • gnezda), abrazija, ….

14. Slika 1: Erozija pod temeljem krajnega opornika Slika 2: Podporni steber-korozija nosilne armature Slika 3: Nanos vejevja in debel v strugi vodotoka

15. Krilni zidovi: • Vzporedni, poševni, pravokotni krilni zidovi • Bočno varovanje –zadrževanje nasipa za krajnim opornikom • POŠKODBE: • Razpoke (tehnološke, obremenitev, posedanje), napake zaščitnega sloja (poroznost, • nezadostna debelina), napake betoniranja (gnezda, slojevitost), poškodbe obstojnosti • betona (premakanje, razpadanje, luščenje), ….

16. Slika 1: Vzporedni krilni zid Slika 2: Poškodbe krila iz nearmiranega betona Slika 3: Korozija armature-pretanek zaščitni sloj betona

17. Nasipi ob premostitvenih objektih: • Problem so diferenčni posedki pri prehodu cestno telo-most • Preprečevanje-zmanjšanje posedkov (predobremenitev, vgrajevanje zasipa v plasteh, • izvedba prehodne plošče) • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Posedanje, stopničast prehod na most, porušena stabilnost brežine nasipa, erozija ….

18. Slika 1: Nasip pod prehodno ploščo Slika 2: Stopničast prehod na most-posedanje nasipa za krajnim opornikom

19. Zgornja nosilna konstrukcija mostu: • Pet osnovnih nosilnih sistemov: - gredni sistemi • - okvirni sistemi • - obokani in ločni sistemi • - viseči sistemi • - sistemi s poševnimi zategami • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Vertikalne deformacije, povečane vibracije ob prehodu vozil, razpoke (tehnološke, zaradi obremenitve, poškodbe betona (mehanske, napake betoniranja, atmosferski vplivi), zamakanje, poškodbe mehke armature (korozija, pretrg), poškodbe kablov (praznine v zaščitnih ceveh, korozija, poškodbe sidrišč), poškodbe konstrukcijskega jekla, poškodbe konstrukcijskega lesa ….

20. Slika 1: Korozija jeklenih profilov Slika 2: Korozija nosilne armature Slika 3: Napaka betoniranja-gnezdavost

21. Slika 4: Meh. poškodba vzdolžnega AB nosilca Slika 5: Neravna spodnja površina AB nosilca-neustrezna izvedba podporne konstrukcije-opaža

22. Ležišča: • Prevzem vertikalnih in horizontalnih reakcijskih sil prekladne konstrukcije ter prenos • na stebre oziroma krajne opornike • Betonska ležišča, jeklena ležišča, neoprenska ležišča • Vzdrževanje zelo pomembna postavka (redni pregledi, čiščenje, obnavljanje • protikorozijske zaščite, mazanje) • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Cepljenje neoprena, prekomerne deformacije, korozija, neenakomerno naleganje, • poškodbe lesa v primeru lesenih ležišč….

23. Slika 1: Deformacije neoprenskega ležišča Slika 2: Cepljenje armiranega neoprenskega ležišča

24. Slika 3: Korozija jeklenega valjčnega ležišča Slika 4: Korozija jeklenega ležišča

25. Dilatacije: • Premoščanje pomične fuge med zgornjo konst. in opornikom oziroma dvema deloma • zgornje konstrukcije • Določanje tipa dilatacije glede na velikost in smer pomika, vrsto konstrukcije, • kategorijo ceste, zagotovitve odvodnje • Glede na pomično zmogljivost ločimo: - dilatacije za minimalne pomike • - dilatacije za male pomike • - dilatacije za srednje pomike • - dilatacije za velike in zelo velike pomike • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Zapolnjenost dilatacije (rege) z blatom ali peskom, netesnost dilatacije (močenje • spodnje konstrukcije), pomanjkljiva pritrditev (tolčenje ob prehodu vozil), mehanske • poškodbe, korozija jeklenih delov, ….

26. Slika 1in 2: Dilatacija za minimalne pomike

27. Slika 3 in 4: Dilatacija za male pomike-asfaltna

28. Slika 5: Dilatacija za male pomike-gumena

29. Slika 6: Dilatacijska rega zapolnjena s peskom Slika 7: Mehanska poškodba dilatacije Slika 8: Razpoka vzdolž asfaltne dilatacije

30. Voziščne površine mostov: • Večinoma gre za asfaltne površine. • Novi objekti- zaščitni sloj asfalta nad H.I., nato obrabni sloj. • Voziščna površina je lahko tudi iz granitnih kock, lesenih podnic, betona. • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Neravnost površine, kolesnice, udarne jame, obraba-zaglajenost površine, mrežasto • razpokana površina, zdrobljena površina

31. Slika 1: Neravnost-gubanje voziščne površine Slika 2: Zdrobljena voziščna površina ob prehodu na objekt Slika 3: Udarne jame

32. Robni venci, robniki, hodniki: • Funkcija robnega venca: - zagotavlja varnost prometa • - zakriva eventuelne napake pri izvedbi konzolnega dela • prekladne konstrukcije • Robni venci pri novih objektih: - beton MB 30 (OMO 100, OSMO 25), armatura • RA 400/500-2 • - obdelava površine z metličenjem • Robniki pri novih objektih: - žagan granit ali tonalit • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Stari objekti- robni venci, robniki in hodniki iz zmrzlinsko ter proti soli neobstojnih • betonov (luščenje, razpadanje betona, korozija armature). Poškodbe robnih vencev na • novejših objektih (razpoke na mestih vgradnje stebrov mostnih ograj,razpoke zaradi • samo-dilatiranja materiala-ta pojav zmanjšamo z navideznimi fugami, korozija armature • zaradi pretankega zaščitnega sloja betona)

33. Slika 1: Robni venec ob zunanjem robu brez pomožnega hodnika na lokalnih, regionalnih in magistralnih cestah Slika 2: Razpadanje zmrzlinsko in proti soli neobstojnega betona robnega venca

34. Slika 3: Luščenje površine hodnika zaradi kombinacije vpliva zmrzovanja in soljenja Slika 4: Propadel betonski robnik

35. Ograje: • Funkcije ograje: - zaščita pešcev in vozil • - pomemben oblikovni element • Vrste ograj: - ograje za pešce • - ograje za vozila (JVO, BVO) • - zaščitne ograje (protihrupne, protivetrne) • - glede na vrsto materiala (kovinske, AB, lesene, kamnite) • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Korozijske poškodbe, v primeru AB ograj poškodbe in luščenje zaščitnega sloja betona • ter korozija armature, v primeru lesenih ograj gnitje ter lesni škodljivci, v primeru • kamnitih ograj izpadanje malte iz fug ter cepljenje kamnitih gradnikov. Poškodbe smo • evidentirali tudi v območjih sidranja ograj (korozija sidrnih vijakov, razpadanje epoksidne • malte). Ne glede na tip materiala so ograje na mostovih pogosto »tarča« naletov vozil, • zaradi česar prihaja do mehanskih poškodb.

36. Slika 2: Trohnenje prečke lesene mostne ograje Slika 1: Mehanska poškodba jeklene mostne ograje Slika 3: Luščenje krovnega sloja in razkrita armatura betonske mostne ograje

37. Hidroizolacija: • Funkcija: - preprečitev vdora vode praviloma kontaminirane z kloridi v nosilno • konstrukcijo • Vrste: - premazi površine objekta • - na površino objekta vezani tesnilni material • - na površino objekta ne vezani tesnilni material • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Poškodbe, ki nastanejo na hidroizolaciji omogočijo praviloma s kloridi kontaminirani vodi • iz vozišča prost prehod do betona in jekla, kar povzroča propadanje teh materialov. • Do poškodb (tudi do pretrga) lahko pride predvsem zaradi vpliva prometnih obremenitev • (sile zaradi zaviranja ali pospeševanja, povečana gostota prometa, večji osni pritiski pri • prehodu težjih vozil).

38. Slika 1: Tesnenje premostitvene konstrukcije z enojnimi bitumenskimi trakovi Slika 2: Premakanje skozi nosilno ploščo (poškodovana ali celo neobstoječa h.i.) -posledica so močne korozijske poškodbe nosilne armature

39. Elementi za odvodnjavanje in kanaliziranje: • Funkcija: - odvod površinskih voda • - odvod voda, ki pronicajo do hidroizoliranih površin • Vrste: - odvodnjavanje površinske vode (preko izlivnikov) • - odvodnjavanje pronicujoče vode (cevke za odvod vode, ki pronica skozi • asfaltne plasti, hodnike, robne vence do hidroizolacijskih površin) • - odvodnjavanje in zračenje votlin-škatlastih prerezov • - odvodnjavanje zalednega nasipa za krajnim opornikom (drenažna cev pod • 1.0m širokim filtrskim gramoznim slojem po celotni višini stene opornika) • - odvodnjavanje ležiščnih površin • POŠKODBE IN POMANJKLJIVOSTI: • Poškodbe in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri elementih odvodnjavanja so: prekratki • izlivniki (to povzroča močenje-pršenje vode po konstrukciji), korozija izlivnikov na • iztočnem delu, zamašen vtočni del izlivnikov, korozija vzdolžnih (LTŽ) cevi za zbiranje • vode.

40. Slika 1: Izlivnik s prostim iztokom Slika 2: Zarjavela rešetka in zamašen vtočni del izlivnika Slika 3: Prekratek in zaradi korozije uničen izlivnik

41. Nekaj utrinkov iz terena:

45. Literatura: • SODOC – Smernice, oprema in detajli za objekte na cestah (Tehnična specifikacija za • javne ceste-junij 1997) • Gospodarjenje z mostovi in njihova rehabilitacija (DDC d.o.o., Milenko Pržulj) • Masivni mostovi-zapiski FAGG • Metodologija ZRMK in DRSC