1 / 154

Prosti pretok blaga

Prosti pretok blaga. Doc. dr. Janja Hojnik Gospodarsko pravo EU Maribor, maj 2009. Glavna poglavja predmeta. Mednarodna ekonomska integracija Definicija blaga po pravu EU Carinska unija Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkov

willem
Download Presentation

Prosti pretok blaga

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Prosti pretok blaga Doc. dr. Janja Hojnik Gospodarsko pravo EU Maribor, maj 2009

  2. Glavna poglavja predmeta Mednarodna ekonomska integracija Definicija blaga po pravu EU Carinska unija Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkov Prepoved količinskih omejitev in ukrepov z enakovrednim učinkom na uvoz in izvoz Opravičevanje KO in UEU Načini prodaje Pozitivna integracija – harmonizacija Standardi in prost pretok blaga Državni monopoli in prost pretok blaga Ustavni pogled na pravila prostega pretoka blaga Pravice intelektualne lastnine in prost pretok blaga

  3. Obveznosti študenta • Pisni izpit • 3 vprašanja (3x25 točk) • Seminarska naloga (25 točk) • Oddati pred ali po pisnem izpitu • Ocena se vpiše v indeks, ko sta obe obveznosti izpolnjeni; • Tudi če študent na pisnem izpitu zbere več kot 50 točk, mora pripraviti seminarsko nalogo ter zanjo dobiti pozitivno oceno; • Obseg: 15 strani (TNR 12 pt) • Avtorsko delo, kritičnost, lastni komentarji; • Znanstvena metodologija • Citiranje, • Seznam literature in sodne prakse.

  4. Mednarodna ekonomska integracija Dilema ekonomske politike: protekcionizem v. ekonomska liberalizacija

  5. Protekcionizem • teorija in politika, ki zagovarjata zaščito domače proizvodnje pred tujo konkurenco in intervencijo oblasti v trgovinski sistem, katere namen je podpreti domače gospodarstvo; • Instrumenti protekcionizma: • Omejevanje trgovine preko cen; • Omejevanje trgovine preko količine; • 2 tipa protekcionizma: • Tradicionalni: čim večja mednarodna trgovina za več carin • Sodobni: čim višje carine za čim manjšo mednarodno trgovino • Argumenti: • Ekonomski (F. List) • Sociološki

  6. Ekonomska liberalna misel • kozmopolitanski pogled na družbeno blagostanje; • le svobodna trgovina globalno Pareto-optimalna, vsaka trgovinska ovira pa nekomu povzroča stroške ; • Smith, Ricardo itd. • Laissez-faire kapitalizem; • Ekonomski uspeh – zadovoljstvo potrošnikov; Adam Smith David Ricardo

  7. Neoliberalizem • Globalni kapitalizem; moč multinacionalnih korporacij; • Postulati: • Deregulirana trgovina: odprt trg brez omejitev v smislu delovnega, okoljevarstvenega in drugega kogentnega prava; • Širjenje horizontov poslovanja – vezanost na globalizacijo; • Pravna država je zgolj strošek razvoja.

  8. Težave dereguliranega trga • Predpostavke liberalistov v praksi ne držijo; • Svobodni trg lahko ustvarja škodljive rezultate: • Monopoli; • Negativne eksternalije; • Asimetrije informacij. Vrsta pred banko v VB za dvig denarja, 15.9.2008 Wall Street po zlomu 3.9.1929

  9. Ordoliberalizem • Freiburška pravna in ekonomska šola • Začetek v času Weimarske republike • Walter Eucken, Franz Böhm, Friedrich Hayek itd. • Preoblikuje tradicijo ekonomskega liberalizma – avtorirativni liberalizem; • Osnova razvoja = tržno gospodarstvo, konkurenca; • Pravo nujen spremljevalec trga – zagotavlja red: • Varuje konkurenco; • Zagotavlja pravično razporeditev dobrin; • To pravo imenujejo ekonomska ustava. Franz Böhm Walter Eucken

  10. Ordoliberalizem in enotni trg EU • Ordoliberalizem ustrezna filozofija evropske ekonomske integracije: • Ekonomske svoboščine, svobodna konkurenca; • Pravo – omejevanje market failures in diskrecijskega oblastnega poseganja na trg; • Razdrobljeno državno poseganje na trg naj zamenjajo močne nadnacionalne institucije, vezane na ekonomsko ustavo; • EuropäischeWirtschaftsverfassung: • Pogodba o ES • Sekundarna zakonodaja (uredbe, direktive…) • Sodna praksa Sodišča ES.

  11. Kdo postavlja pravila na enotnem trgu? • Ordoliberalizem: potreben je centralizem; • Lizbonska pogodba: področje notranjega trga je v deljeni pristojnosti EU in DČ; • Načelo subsidiarnosti – primat DČ: • Načelo države izvora; • Načelo države gostiteljice; • Teorija priporniške dileme • Konkurenca med pravnimi redi DČ – tekma proti dnu, • Potreba po nadnacionalni intervenciji.

  12. Svetovna trgovinska organizacija Zagovornik globalne svobodne trgovine - laissez faire koncept; Načelo MFN; Načelo domače obravnave (ko so plačane uvozne dajatve); Ali EU kot organizacija nasprotuje načelu MFN? Zakaj ni za EU v celoti sprejemljiva globalna liberalizacija, za katero se zavzema STO?

  13. Cona proste trgovine Carinska unija Skupni / notranji trg Ekonomska in monetarna unija Popolna ekonomska integracija Odprava carin in kvot X X X X X Skupna carinska tarifa X X X X Prosto gibanje proizvodnih faktorjev X X X Usklajevanje ekonomskih politik X X Popolna unifikacija ekonomskih politik X Regionalna ekonomska integracija

  14. Rimska pogodba 1957 • postavi temelje ekonomske integracije DČ; • konkretna izbrana oblika: SKUPNI TRG (common market) – postopno v 12-letnem prehodnem obdobju; • predvidi negativno + pozitivno ekonomsko integracijo

  15. 80. leta 20. stoletja • Nujnost odprave statusa quo: • Povečana trgovinska soodvisnost • Povečano število multinacionalnih družb • Uspešnejša obnova Japonske in ZDA po naftnih krizah • Vendar so imele DČ različne poglede glede ustreznega pristopa (VB: liberalizacija; Nem: re-regulacija)

  16. Bela knjiga: Dokončanje notranjega trga (1985) • konča obdobje evropskega pesimizma;- protagonist: Jacques Delors- načrt po odpravi 3 skupin ovir:fizične ovire(ustavljanja na mejah med DČ, carinske kontrole itd.);tehnične ovire(prilagajanje različnim nac. proizvodnim standardom, zaprti nac. trgi za javna naročila…);fiskalne ovire(zlasti različne stopnje DDV in trošarin). Jacques Delors, predsednik EK (1985-1995)

  17. Enoten evropski akt • Sprejet na osnovi Bele knjige • EEA začne veljati 1987 • Prva pomembna vsebinska sprememba Rimske pogodbe • Načrt: dokončanje notranjega trga do konca leta 1992 • uvede kvalificirano večino na tem področju (danes 95. člen PES) • sledi sprejem več sto uredb in direktiv

  18. Primarna zakonodaja Člen 3 PESZa dosego ciljev Skupnosti, dejavnosti Skupnosti vključujejo… vzpostavitev notranjega trga, v katerem so med državami članicami odpravljene ovire prostemu pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala; … Člen 12 PESV okviru veljavnosti te pogodbe in ne glede na katerekoli posebne določbe te pogodbe je prepovedano razlikovanje na podlagi državljanstva.

  19. Notranji trg Člen 14 PES: Notranji trg predstavlja območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala…

  20. EU-2009

  21. Evropski gospodarski prostor Sporazum 1994: EU + EFTA Ratificirale: EU + Norveška, Islandija, Liechtenstein sodelovanje teh 3 držav v notranjem trgu EU na temelju uporabe pravnega reda EU; relevantna zakonodaja EU dinamično postane del Sporazuma in se posledično uporablja na celotnem ozemlju EGP; Sporazum o EGP se primarno nanaša na 4 svoboščine; pa tudi socialna politika, varstvo potrošnikov in varstvo okolja; Sporazum o EGP ne pokriva kmetijstva in ribištva.

  22. POJEM BLAGA V PRAVU EU Koncept Skupnosti: “blago so predmeti, ki jim lahko izrazimo vrednost v denarju in so lahko predmet trgovinske menjave” KomisijaprotiItaliji (Art), primer 7/68 Razmejitev med blagom in proizvodnimi faktorji: • R proti Thompson,7/78 - srebrni in zlati kovanci • EK proti Belgiji, C-2/90 - odpadki • EK proti Irski(DundalkWaterSuply), 45/87 • Schindler, C-275/92 – loterijske srečke • Läärä, C-124/97 - igralni avtomati • Bordessa, C-358/93 - vrednostni papirji

  23. Pretok blaga in njegov izvor • BLAGO EVROPSKEGA POREKLA Uredba 802/68 o skupni definiciji koncepta izvora blaga: • Blago v celoti pridobljeno ali proizvedeno v eni državi (minerali, rastline, živali, odpadki ter izdelki iz njih – člen 4); • Blago proizvedeno v več državah – blago izvira iz države, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena operacija, ki je ekonomsko upravičena, pod pogojem, da je bila opravljena v podjetju z ustrezno opremo ter da je bil tam opravljen nov proizvod, ki predstavlja pomemben del proizvodnje (člen 5). • BLAGO V PROSTEM KROŽENJU Za izdelke iz tretjih držav velja, da so v prostem prometu v neki državi članici, če so bile v tej državi zanje opravljene uvozne formalnosti in plačane vse predpisane carine ali dajatve z enakim učinkom in če te carine ali dajatve niso bile v celoti ali delno povrnjene(člen 24 PES). 23

  24. Vprašanji: • Kako lahko države članice zaščitijo domačo proizvodnjo blaga? • Kakšne instrumente imajo na voljo, če želijo omejiti kajenje?

  25. Notranji trg blaga: • CARINSKA UNIJA • PREPOVED DISKRIMINATORNE NOTRANJE OBDAVČITVE • PREPOVED KOLIČINSKIH OMEJITEV IN UKREPOV Z ENAKIM UČINKOM • OMEJEVANJE PPB S STRANI DRŽAVNIH MONOPOLOV

  26. CARINSKA UNIJA 23. člen PES Skupnost temelji na carinski uniji, ki zajema vso blagovno menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifov odnosih s tretjimi državami.

  27. Carinske unije po svetu Evropski gospodarski prostor Arabska carinska unija (dogovor jan. 2009 v Kuvajtu; vzpostavljen med 2010-15; cilj vzpostavitev skupnega trga do 2020); Andska skupnost – CAN (od 1988) Central American Common Market - CACM (od 1961) Karibska skupnost - CARICOM (od 1973) ES – Andora (od 1991) Mercado Común del Sur- MERCOSUR (od 1991) Ekonomska skupnost Srednje Afrike - CEMAC (od 1999) Vzhodno Afriška Skupnost - EAC (od 2000) Gulf Cooperation Council – GCC (od 1981) …

  28. Carinske unije po svetu

  29. CARINSKA UNIJA EU • Jedro notranjega trga EU 2 VIDIKA: • ZUNANJI VIDIK: skupna carinska tarifa v odnosih s tretjimi državami • NOTRANJI VIDIK: prepoved carin in dajatev z enakim učinkom med državami članicami

  30. ZUNANJI VIDIK CU • SKUPNA CARINSKA TARIFA DO TRETJIH DRŽAV – od 1.7.1968:blago iz tretjih držav je deležno enake obravnave ne glede na to, kje je prestopilo mejo EU; • ter vsi drugi vidiki trgovinske politike (preferenčna trgovina, zdravstvene in okoljske kontrole, skupna kmetijska in ribiška politika…);

  31. ZUNANJI VIDIK CU • Evropski carinski zakonik (1992) – 3 deli: • Definicije • Klasifikacija (po nomenklaturi SCO) • Carinski postopek • 27 nacionalnih carinskih uprav mora delovati enotno; • Cariniki – uslužbenci EU; • v celoti delujejo elektronsko (Odločba 70/2008) • Izvršujejo tudi predpise EU glede boja proti goljufijam, terorizmu in organiziranemu kriminalu; • Prihodki od carin so lastni dohodek EU (tradicionalni); 25% DČ za izvajanje carinske službe

  32. Obseg zunanje trgovine 1968-2007 • Leta 2006 obravnavali 173 mio carinskih prijav; • Obseg uvoza in izvoza leta 2006 je v EU znašal 2.500 milijard €; • Nujna učinkovita carinska uprava in moderna tehnologija.

  33. ZUNANJI VIDIK CU • 2008 – 40. obletnica carinske unije • Sporočilo EK glede strategije za razvoj carinske unije (COM(2008) 169); potrdil Svet EU • Resolucija EP ob 40. obletnici carinske unije (2008) • Pariška deklaracija o prihodnji vlogi carinske uprave (direktorji nac. CU + komisar za carine) • Uredba ES št. 450/2008 - Moderniziran evropski carinski zakonik • Konvencija o delitvi stroškov za pobiranje carin – nujna zaradi centralizirane prijave (2009)

  34. Moderniziran evropski carinski zakonik • Uredba 450/08 se bo porabljala od dne, ko bodo sprejeti izvedbeni predpisi uredbe (dotlej Uredba 2913/92); • Glavne novosti: • Racionalizacija pravnega okvirja, carinska pravila in postopki (predvsem: manj postopkov); • Večja standardizacija carinskih pravil, poenostavitev postopka, zlasti preko kompjuterizacije ter centralizirane carinske prijave; • Kompjuterizacija vseh deklaracij in izmenjave podatkov.

  35. Moderniziran evropski carinski zakonik • Člen 2 • Poslanstvo carinskih organov • Carinski organi so prvenstveno odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Skupnosti, s čimer prispevajo k pravični in odprti trgovini, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Skupnosti, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Carinski organi uvedejo ukrepe, katerih cilj je predvsem naslednje: • (a) zaščita finančnih interesov ES in njenih DČ; • (b) zaščita Skupnosti pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakoniti poslovni dejavnosti; • (c) zagotovitev varnosti in varstva Skupnosti in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi; • (d) ohranitev ustreznega ravnotežja med carinsko kontrolo in olajševanjem zakonite trgovine.

  36. Skupna trgovinska politika EU do tretjih držav • člen 133 PES:"skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve tarifnih in trgovinskih sporazumov, doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozni politiki in ukrepih za zaščito trgovine, na primer glede dampinga ali subvencij"- izključna pristojnost EU:- FTA z evropskimi, afriškimi državami…- pogajalec v okviru STO

  37. NOTRANJI VIDIK CU25. člen PESCarine na uvoz ali izvoz in vse dajatve, ki imajo enak učinek (kot carine), so prepovedane med državami članicami.- ima neposredni učinek (Van Gend, 26/62)

  38. PREPOVED CARIN MED DČ • Van GEND en LOOS proti Nederlandse Administratie der Belastingen, 26/62 • WTO: • Po GATT ne velja prepoved carin; • Urugvajski krog pogajanj dosegel zavezo držav (na 22.500 straneh) glede znižanja uvoznih carin; • Razvite države so od leta 2005 carine znižale za 40% (v povprečju iz 6,3% na 3,8%), ponekod pa celo odpravile; • Za 99% proizvodov so sprejele zavezo o nezviševanju carin; sedaj tudi za kmetijske proizvode.

  39. DAJATVE Z ENAKIM UČINKOM "carina je vsaka denarna dajatev, ne glede na njeno višino, njen namen in način uporabe, ki je enostransko naložena in bremeni blago ob prehodu državne meje in ki ni carina v ozkem smislu… čeprav ni naložena v korist države in ni diskriminatorna ali protekcionistična in tudi če blago, ki ga bremeni ta dajatev ni v konkurenci z nobenim domačim proizvodom“ Komisija proti Italiji (Re Stat. Levy), 24/68

  40. DAJATVE Z ENAKIM UČINKOM • vsaka denarna dajatev: tarifni ukrep • ki se naloži zaradi prehoda blaga čez državno mejo: razlika med členi 25 in 90 PES • ne glede na višino: ni de minimis,EK proti Italiji, 24/68 • enostransko naložena: z ukrepom oblasti; lahko tudi rezultat pogodbe med posamezniki,Dubois proti Garonor, C-16/94 • namen nepomemben: Social Fonds voor de Diamantarbeidersv, 2&3/69 • čas in kraj naložitve nepomembna:Firma Steinike, 78/76, Lancy, C-363 in 407-411/93, Smitzi proti Kos, C-485&486/93

  41. Kaj niso dajatve v smislu člena 25 PES? Dajatve, naložene na domače in uvoženo blago Plačilo za storitve uvoznikom/izvoznikom Dajatve za inšpekcije, ki jih nalaga pravo ES Davčne dajatve

  42. Dajatve naložene na domače in uvoženo blago Nasprotujejo členu 25 PES, če: imajo izključni namen financirati dejavnost domače proizvodnje; so domači proizvodi, na katere je dajatev naložena, hkrati tudi koristniki dajatve; je bila dajatev na domače proizvode v celoti povrnjena Marimex Spa, 29/72 Capolongo, 77/72 Fratelli Cucchi, 77/76

  43. Npr. plačilo za skladiščenje(EK proti Belgiji, 132/82) 2 pogoja za dopustnost: - specifična korist posamezniku Cadsky, 63/74 - plačilo inšpekcije solate EK proti Italiji, 340/87 – delo izven uradnih ur - sorazmernost dajatve vrednosti storitve(ne blagu!):Ford España, 170/88 Storitve uvoznikom ali izvoznikom

  44. Obvezne storitve po pravu ES in po mednarodnem pravu Komisija proti Nemčiji, 18/87 – plačilo za veterinarsko inšpekcijo v skladu z direktivo ES – pogoji: . ne presegajo dejanskih stroškov . obvezne za vse proizvode v ES . določene s strani ES v splošnem interesu ES . pospešujejo prost pretok blaga

  45. DISKRIMINATORNI NOTRANJI DAVKI davki - carine - ista dajatev ne more biti hkrati zajeta s pravili o dajatvah s carinam enakim učinkom in s pravili o notranjih davkih (Lütticke, 57/65) - RAZLIKA: carine nezakonite v celoti, davki zgolj v diskriminatornem delu

  46. Člen 90 PES Nobena država članica ne sme neposredno ali posredno kakorkoli notranje obdavčiti proizvodov drugih držav članic višje, kot so neposredno ali posredno obdavčeni podobni domači proizvodi. Razen tega država članica ne sme na proizvode drugih držav članic naložiti kakršnegakoli notranjega davka, ki je takšnega značaja, da daje posredno zaščito drugim proizvodom.Člen 91 PESKadar se izdelki izvažajo na ozemlje katere koli države članice, povračilo notranjih davkov ne sme preseči notranjih davkov na omenjene izdelke, ki so bili uvedeni bodisi neposredno ali posredno.- neposredni učinek - Lütticke (57/65)

  47. Primerjaj člen III GATT National Treatment on Internal Taxation and Regulation 1. The contracting parties recognize that internal taxes and other internal charges, and laws, regulations and requirements affecting the internal sale, offering for sale, purchase, transportation, distribution or use of products, and internal quantitative regulations requiring the mixture, processing or use of products in specified amounts or proportions, should not be applied to imported or domestic products so as to afford protection to domestic production.* 2. The products of the territory of any contracting party imported into the territory of any other contracting party shall not be subject, directly or indirectly, to internal taxes or other internal charges of any kind in excess of those applied, directly or indirectly, to like domestic products. Moreover, no contracting party shall otherwise apply internal taxes or other internal charges to imported or domestic products in a manner contrary to the principles set forth in paragraph 1.

  48. Razlika med 90/1 in 90/2 PES: • 90/1 se nanaša na uvožene proizvode, ki so tako podobni domačim proizvodom, da zahtevajo enako davčno obravnavo; • 90/2 se nanaša na proizvode, ki so med seboj konkurenčni (zamenljivi), čeprav niso podobni. V kolikor ne obstaja primerljiv (niti podoben, niti zamenljiv) proizvod, presoja zatrjevanega nepravičnega davka ne sodi v okvir člena 90 PES, ampak je morebiti obsežena z določilom člena 28 PES

  49. Koncept podobnosti proizvodov:1. objektivne značilnosti blaga (sestava, način proizvodnje)2. pomen blaga z vidika potrošnikov (okus, potrebe) proizvod je podoben z vidika potrošnikov, če ima podobne značilnosti in zadovoljuje enake potrebe Komisija proti Danski (106/84) – vino iz grozdja in vino iz drugega sadja - podobni John Walker (243/84) - viski in likerji - različniKonkurenčni proizvodi: širši koncept – križna elastičnostKomisija proti Združenemu kraljestvu (170/78) - pivo/vinoCooperativa Co-Frutta (193/79) – banane/drugo sadjeAli obstaja objektivna zamenljivost, ki ni subjektivna zamenljivost?

More Related