210 likes | 352 Views
RAZDELITEV EMISIJSKIH KUPONOV za drugo obdobje trgovanja z emisijami. Evald Kranjčevič Institut “Jožef Stefan” Center za energetsko učinkovitost. Dnevi energetikov 2006, Portorož, 3.4.2006. DIREKTIVA 2003/87/EC Uvedba trgovanja na celotnem območju Evropske unije (EU-25)
E N D
RAZDELITEV EMISIJSKIH KUPONOV za drugo obdobje trgovanja z emisijami Evald Kranjčevič Institut “Jožef Stefan” Center za energetsko učinkovitost Dnevi energetikov 2006, Portorož, 3.4.2006
DIREKTIVA 2003/87/EC • Uvedba trgovanja na celotnem območju Evropske unije (EU-25) • Pričetek trgovanja 1. januar 2005 (3-letno poskusno obdobje) • Kjotski okvir - zelo različni izhodiščni položaji za različne države • (Vsaj) do 2012 le ogljikov dioksid (CO2) • ET ne pokriva vseh sektorjev
1. Trgovalno obdobje (2005-2007) • “poskusno” obdobje (več fleksibilnosti pri oblikovanju NAP, nižje kazni, itd.) • “policy learning” – vzpostavitev instrumenta; okoljski cilji niso v ospredju • Alokacijski proces je trajal več kot 15 mesecev….! • V povprečju so elektrarne dobile manj kot industrija (na EU ravni) • Razdelitev emisijskih kuponov pretežno sloni na zgodovinskih emisijah (t.i. granfathering) – benchmarking prej izjema kot pravilo! • Presežki emisijskih kuponov….???
Slovenija • 96 upravljalcev • 26.275.969 emisijskih kuponov • 200.000 ton CO2 za nove vstope • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo CO2
Specifični položaj posameznih industrijskih panog v Sloveniji • Proizvodnja elektrike (porast rabe električne energije, velik potencial zmanjšanja emisij) • Proizvodnja železa in jekla (občutna rast – izvozna usmerjenost, procesne emisije) • Proizvodnja cementa in apna (velika rast, pretežen del procesnih emisij, zelo majhen potencial zmanjšanja) • ...
Ključna izhodišča iz prvega trgovalnega obdobja • emisijsko trgovanje mora služiti kot orodje za ekonomsko učinkovito zmanjševanje emisij oziroma doseganje kjotskih ciljev • države morajo pri oblikovanju svojih načrtov težiti k enostavnosti (nekompleksnost) in transparentnosti (jasna pravila)
Smernice za pripravo NAP2 • Upoštevanje smernic Evropske Komisije “COM(2005)703” z dne 22.12.2005 • Trenuten položaj glede doseganja Kjota!!! • Alokacija 2008-2012 (t.i. “national cap”) praviloma ne sme biti večja kot alokacija 2005-2007 • “Ex-post” alokacija ni možna
Povezovanje s Kjotskimi mehanizmi • država mora v NAP2 natančno določiti s kakšno količino emisijskih kuponov (državni nakup!) iz kjotskih mehanizmov (JI/CDM) bo pokrivala svoje kjotske obveznosti....več kot država sama kupi, sorazmerno več lahko alocira upravljavem in obratno... • državni načrt mora opredeliti količino (npr. v %), s katero lahko posamezen upravljavec pokriva svoje obveznosti iz EU ETS s kjotskimi kuponi (JI/CDM)
Razdelitev… • brezplačna....do 10% (opcijsko) lahko država proda na dražbi • izhodišče za alokacijo ne sme biti 2005....upošteva se lahko npr. obdobje 2001-2004 • metodologija razdeljevanja: „grandfathering“ ali „benchmarking“ oziroma kombinacija obeh
…Slovenija • več sektorjev (možnost različnih „sektorskih“ ciljev) • osnovno izhodišče pri oblikovanju prispevkov posameznega sektorja je Operativni program zmanjševanja emisij TGP (MOP pripravlja revizijo) • primerno velika rezerva za nove vstope (BAT kriteriji) • procesne emisije v 100% pokritju • SPTE bonus • dolgoročni sporazumi...????
…podatki • MOP pozval upravljavce k posredovanju podatkov • emisije 2001....2005.........napovedi 2006...2012 • proizvodnja el. energije 2001-2005 • novi vstopi • primerjava naprav z BAT vrednostmi • ...
Vključitev/izključitev naprav • obvezno: vse naprave iz Aneksa I direktive 2003/87/EC • Slovenija: prostovoljno naprave med 15 in 20 MW – upravljavci morajo sami (pisno) izraziti svoj interes
Primer splošne alokacijske formule • Opomba: opisane alokacijske rešitve niso nujno tudi stališča MOP-a X – delež (faktor) grandfatheringa Y – delež (faktor) benchmarkinga X+Y=1 CHPbonus = npr. 0,1 kgCO2/kWh * proizvodnja elektrike v referenčnem obdobju IREprocess – izhodiščne procesne emisije = npr. povprečje NAP1 (t.j. alokacija 2006) IREcombustion – izhodiščne zgorevalne emisije = emisije iz obdobja 2001-2004 (upošteva se npr. povprečje dveh oziroma treh najboljših let iz izhodiščnega obdobja) Bsector – sektorski benchmarking faktor, ki izhaja iz referenčnih BAT standardov Ksector – korekcijski faktor = izravna izračunane emisije z sektorsko (kjotsko) kvoto za zgorevalne emisije (SAcombustion)
Relativna uspešnost ET… • Za večino slovenskih podjetij je ET ugodnejše kot CO2 taksa • Alokacija 100% brezplačna (ni delne dražbe oziroma nakupa)
Nadaljni koraki…post-Kjoto… • Dolgoročni sporazumi (izkušnje Finske, Nizozemske,...).....relativno uspešen zgled tudi „nova CO2 taksa“ • NI CILJ ZMANJŠATI EMISIJE Z ZMANJŠEVANJEM OBSEGA PROIZVODNJE, PAČ PA PRVENSTVENO SKOZI UKREPE UČINKOVITE RABE ENERGIJE (URE) IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (OVE) • ........AURE programi (subvencioniranje energetskih pregledov) • ........programi EU (Motor Challenge Programme, GreenLight, itd.)
Hvala za pozornost! Dodatne informacije: mag. Evald Kranjčevič Institut “Jožef Stefan”, Center za energetsko učinkovitost Jamova 39, SI-1000, LJUBLJANA Tel.: 01 5885 403 e-mail: evald.kranjcevic@ijs.si