VLOGA DIALOGA PRI UČENJU MATEMATIKE

1. VLOGA DIALOGA PRI UČENJU MATEMATIKE Predstavitev na seminarju dne 25.9.2009 Prof.ddr. Barica Marentič Požarnik

2. Utemeljitve pomena dialoga - pogovora … nekoč • Že od Sokrata dalje… • Auguštin: …”In tako sem se učil – ne od tistih, ki so me poučevali, ampak od onih, ki so z menoj razpravljali”

3. … in danes Kako se gradi znanje? • Vloga kognitivistov: kako poteka smiselno besedno učenje Ausubel Odločilna vloga obstoječega predznanja (kognitivne strukture, shem…) • Kognitivnikonstruktivizem (Piaget) in • Socialni konstruktivizem – Vigotski “Začetek učenja je v dialoškem procesu, katerega vsebino otrok ponotranji”

4. “Resnica se ne rodi ali znajde v glavi posamezne osebe, rodi se med ljudmi, ki jo v procesu dialoške izmenjave iščejo skupaj. “(Bahtin)

5. Paradoks učnega pogovora • Pogovor – sam ali v kombinaciji z razlago – ena pogostejših metod • Toda: njegovih možnosti za razvijanje razumevanja, poglabljanje razmišljanja… običajno ne izkoristimo v polni meri • Ali sploh opazimo, kako pogovor običajno poteka ? Po Applebeeju poteka “trmasto drugače od pogovorov na drugih področjih”

6. Kaj pravijo raziskave? • Raziskava Peklaj s sodel.(2008) • Ocene učencev 8.r. OŠ (470 učencev 13 učiteljev) in 3.r. gimnazij (437 dijakov 10 učiteljev) na 4-stopenjski lestvici od 1 – nikoli do 4 - vedno o tem, kako učitelji vodijo pouk pri slovenščini in matematiki

7. (povprečne ocene 1-4) Učitelj posreduje snov jasno in razumljivo Učitelj sproti preverja, ali razumemo Spodbuja, da navajamo lastne zamisli Delamo v skupinah Spodbuja, da med seboj razpravljamo Navaja, da se poslušamo OŠ gimn. 3,30 3,06 3,16 2,90 2,70 2,33 1,40 1,31 1,91 1,54 2,91 2,29 Nekaj rezultatov (Peklaj in sodel. 2008)

8. Namen predavanja • 1. Utemeljiti, zakaj so (dobri) učni pogovori pomembni za učenje • 2. Usmeriti pozornost na to, kako učni pogovori potekajo – v čem se razlikujejo bolj in manj uspešni pogovori • 3. Katere zmožnosti so potrebne za vodenje pristnega, plodnega pogovora

9. Izhodišče: ozavestiti se… Pred vami sta odlomka dveh učnih pogovorov (pogovor 1 in 2); • Poskušajte izluščiti čim več značilnosti, zlasti razlik med obema. • Kako te po vašem vplivajo na odzivanje, učenje, razmišljanje učencev?

10. Značilnosti prevladujočega“tradicionalnega” pogovora • Stalno zaporedje: VOPI (angl. IRE), • Učiteljeva kontrola tem, govorcev… • Prevladujejo zaprta vprašanja, podobna testnim, • Malo časa za odgovore, • Učenčevi odgovori kratki, enobesedni • Skopi odzivi učitelja, • Naslednje vprašanje se ne veže na odgovor, • Ni komunikacije med učenci…

11. Nekaj značilnosti “pristnega” učnega pogovora/dialoga • Več odprtih vprašanj, s tem več “prostora” • Vprašanja/naloge so miselno izzivalne • Nova vprašanja na osnovi odgovorov • Daljše verige pogovornih izmenjav, • Učenci izražajo svoje izkušnje, ideje (tudi nedokončane), • Učenci vključujejo nove podteme, sprašujejo, • Pogovor med učenci samimi, • Učitelj daje dovolj časa za razmislek • parafrazira, povzema, uokvirja odgovore

12. Kaj pridobimo s takim pogovorom? • Daljši odgovori “s svojimi besedami” – spodbuja govorni in hkrati miselni razvoj • Vpletanje in upoštevanje izkušenj, predznanja - bolj trdno, kakovostno znanje • Učenci se učijo drug od drugega (sodelovanje) • Boljša zapomnitev in globlje razumevanje • Večji interes učencev, “močnejše” ukvarjanje s temo • Boljši rezultati na preizkusih znanja • Učitelj bolje spozna učence, njihovo razumevanje, strategije, način razmišljanja

13. Katere zmožnosti potrebujemo za vodenje takega pogovora? • Vzpostaviti spodbudno ozračje, odnose • Zastavljati primerna vprašanja, naloge • Znati poslušati- se vživeti v učence • Dati ČAS za razmislek • Se spodbudno odzivati • Dajati enake možnosti vsem • Navajati učence na kulturo dialoga • Spodbujati učence k spraševanju • Ohranjati “rdečo nit”, povezovati v veliko sliko

14. Tesna povezanost med odnosno in vsebinsko razsežnostjo pogovora Ključna vloga razrednega vzdušja: • Medsebojnega zaupanja, • Sprejetosti, • Spoštovanja, • Upoštevanja pravil, • Dajanja “prostora”

15. Kaj vpliva na učenje in znanje pri matematiki? • Zveza med poučevanjem in učenjem ni neposredna! Posredujoče variable: A) vrsta nalog/vprašanj B) kakovost diskurza/dialoga: manj nalog, a bolj poglobljen dialog • “Opiši, kako bi/si reševal…” • “Razloži, zakaj si uporabil ta postopek” • Hiebert, Wearne, 1993

16. Vloga primernih vprašanj in nalog- problemov • Uporabnost taksonomij (Bloom, Marzan, SOLO…) v matem.? • Pomembna je razlika med nalogami, usmerjenimi v (pojmovno) razumevanje in v algoritmične spretnosti • Predvideti, kakšne spoznavne procese terja reševanje naloge

17. Koliko in kako govori učitelj – koliko učenci? • “Železni zakon” dveh tretjin (že desetletja) • Iz raziskave (Hiebert Wierne 1993) o pouku matem. V OŠ: • Prevladujejo kratki učenčevi odgovori (1-2 besedni), učiteljeve izjave med 6 in 10 besed; • Vrsta vprašanj/nalog vpliva na dolžino in kompleksnost učenčevih odgovorov • Bolje je manj nalog/problemov na uro • Odgovarjati v stavkih?

18. Sestavite, zapišite eno tipično vprašanje /nalogo kot izhodišče za kakovosten pogovor. • Zamislite si (izpeljite) dialog na tej osnovi

19. POGOVOR NE VODI VEDNO DO ENEGA ODGOVORA

20. Dati ČAS za razmislek • Po vprašanju često preteče le 1 sekunda; • Že podaljšanje na 3 sekunde prinese pozitivne posledice (raziskava Rowe): • Da je manj vprašanj, a so boljša • Daljši, boljši odgovori • Boljše upoštevanje odgovorov • “Nevidni” učenci se oglasijo • Učenci več sprašujejo

21. Pomen vzajemnega poslušanja • “Empatično” poslušanje: vživljanje v čustveni in miselni svet sogovornika, • Nepopolni odgovori so “okno” v svet učenčevega razmišljanja • Navajanje učencev na poslušanje drug drugega, ne le učitelja.

22. Učiteljevi odzivi so “ogledalo” poslušanja. Možni odzivi na učenčeve odgovore: • Na pravilne odgovore • Na napačne odgovore • “Spoštujmo poštene napake” • Na delno pravilne odgovore • Na “prehitre” odgovore • Kaj pa, če odgovora ni? Premalo je: “parafraziranja” (“izboljšanja”), navezovanja na učenčeve odgovore, povzemanja, “podajanja” naprej…

23. Dajati vsem enake možnosti Vsi učenci imajo pravico do govorjenja in odgovornost poslušanja • Javljanje ali pozivanje? • Ali se več oglašajo dekleta ali fantje? • Sodelovanje boljših – slabših učencev • Učenci iz drugih jezikovnih območij • “Večni govorniki” in molčečneži “Recepti”, ki pomagajo – vaše izkušnje

24. Navajanje učencev na kulturo dialoga • Skupno postavljanje pravil • Dosledno spremljanje dogovorov • Občasna “metadiskusija” – time-out “Kje smo?”

25. Pouk kot “disciplinirana improvizacija” • Prožno se odzivati na konkretne učence in situacijo (kot jazz orkester!), • A hkrati ne pozabiti na pomembne osrednje cilje razvijanja mišljenja, razumevanja pri predmetu – ohranjati rdečo nit oziroma osnovno temo, • Ujeti ravnotežje med načrtovanjem in improvizacijo Izkušeni učitelji, ki obvladajo širši repertoar metod, uspešneje improvizirajo!

26. UČINKOVIT POGOVOR JE • DISCIPLINIRANA IMPROVIZACIJA

27. Kako se izpopolniti? • Zastaviti si cilje • Dobiti “zaveznike” • Se ozavestiti, kako dialogi običajno potekajo (avdio zapisi, “kritični prijatelj”, vzajemne hospitacije) • Posluh za odzive učencev, • Pomen prepričanj (o učenju, pouku, znanju…matematike)

28. Sam/a in v dialogu s kolegisi razjasnjevati vprašanja: • KAJ poučujem? • KAKO poučujem? • ČEMU poučujem? • KDO sem jaz, ki poučuje? – kaj me navdihuje, kaj mi pomeni biti učitelj… Ali sem predvsem matematik ali učitelj matematike? • Spremembe, ki izhajajo iz osebnega prepričanja, so največ vredne!

29. Veliko uspehov in zadovoljstva pri delu z učenci in hvala za pozornost!