320 likes | 599 Views
SODNI POSTOPKI ZA MEJE in VLOGA GEODETA. MF. Zakonodaja s področja. ZENDMPE( 52/2000 , 37/2002 ) - staro, STVARNOPRAVNI ZAKONIK , (87/2002) ZAKON o NEPRAVDNEM POSTOPKU , ( 30/1986 , 20/1988 ), ZEN ,(54/2006) PRAVILNIK o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2 /200 2 )
E N D
Zakonodaja s področja ZENDMPE(52/2000, 37/2002) - staro, STVARNOPRAVNI ZAKONIK , (87/2002) ZAKON o NEPRAVDNEM POSTOPKU, (30/1986, 20/1988 ), ZEN ,(54/2006) PRAVILNIK o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih(2/2002) ZAKON o sodiščih (23/2005) SODNI red
SOSEDSKO PRAVO • Občem državnem zakoniku (ODZ) (do nedavna -2002) Neurejeni odnosi med sosedi kar prevečkrat pripeljejo tudi do spornih mej.Samo sosedsko pravo ne zajema samo urejanja mej med sosednjima zemljiščema ampak kot temeljno načelo postavlja tudi prepoved vznemirjanja.
Pomembne rešitve vzete iz SPZ: • drevo na meji pripada obema lastnikoma po enakih deležih (ne velja za drevesa v gozdu). Če drevo ovira rabo katere od nepremičnin se lahko na zahtevo odstrani. • Plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino so last te nepremičnine, čim se ločijo od glavne stvari. • Dovoljeno je odstraniti veje in korenine, ki segajo na sosednjo nepremičnino, če to ni izrecno prepovedano. • Prepovedano je spreminjanja vodotoka na škodo sosednje nepremičnine ter • prepoved spodkopavanja objekta s poglabljanjem. • Sodišče dovoli ureditev nujne poti na nepremičnino, ki nima potrebne zveze z javno cesto ali je leta povezana z visokimi stroški. Sodišče določi nujno pot za primerno denarno nadomestilo in tako, da se nepremičnina čim manj obremeni. • Sodišče pod enakimi pogoji, kot velja za nujno pot, dovoli priključitev na komunalno omrežje.
Meja Meja je razmejitvena črta med sosednjima zemljiškima parcelama različnih lastnikov in se lahko ureja le v upravnem ali sodnem postopku. V primerih, ko med lastniki v postopkih: • ureditve meje ali • izravnave meje ne pride do soglasja glede meje pri tehničnem delu postopka v naravi, ter niti kasneje na ustni obravnavi v upravnem postopku na geodetski upravi, zakon nakazuje na sodno določitev meje ( glej 26, 27, 28, 29 člen ZENDMPE). Sodno določitev meje izvede sodišče v nepravdnem postopku (glej 131 – 139 členi – ZNP pri čemer sta 136 in 137 člen razveljavljena).
V RSloveniji se katastrske meje urejajo v upravnem (evidentiranje urejene meje)in sodnem postopku ureditve meje. • Upravni postopek ureditve meje izvaja in vodi Geodetska uprava republike Slovenije – območne uprave (pisarne), na sodišču pa je meja lahko predmet odločanja v nepravdnem ali pravdnem sodnem postopku ureditve meje.
Upravni postopek • Upravni postopek ureditve meje ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZEN, Ur. L. RS, št. 61/2006). V zakonu je detajlno opisan in določen potek upravnega postopka ureditve meje. • Upravna dejanja v upravnem postopku ureditve meje pa določa Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. L. RS, št. 80/1999)
UPRAVNI DEL POSTOPKA UREDITVE MEJE NA GEODETSKI UPRAVI • Začetek- zahteva za uvedbo postopka ureditve meje, katere sestavni del je elaborat ureditve meje , ki vsebuje predlog meje.Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost katastrskih podatkov. • Preizkus zahteve za uvedbo postopka ureditve meje • ali je elaborat izdelan v skladu s predpisi • ali meja, ki je prikazana v elaboratu ureditve meje kot tista, ki je bila označena z mejniki v naravi • ali je bila mejna obravnava izvedena na predpisan način • GU povabi lastnike k izjavi o strinjanju s potekom meje označene z mejniki na mejni obravnavi • GU razpiše in izvede ustno obravnavo v primeru, če se katerikoli lastnik ni strinjal s potekom meje • GU odloči o ureditvi meje z odločbo • Urejena meja v tem postopku se v zemljiški kataster vpiše kot urejena meja
Kdaj lahko pride do sporne meje ? • Pri samem postopku ureditve meje na terenu, (GP) ali v posebnih primerih tudi geodetska uprava. • na ustni obravnavi v upravnem postopku, ko lastnik odstopi od izjave glede strinjanja o poteku meje ali je več pokazanih mej ter • v posebnih premerih, ko pride do tožbe zaradi vznemirjanja na meji a meja v naravi ni dokončna (Primer: eden od sosedov podere drevo, za katerega oba smatrata da je njuno. Meja v naravi ni dokončna. Ker pride do tožbe za drevo in ker meja v naravi ni določena je predhodni postopek ureditev meje v nepravdnem postopku, da se ugotovi čigavo je drevo.). Vzroki za sporno mejo in postopanje geodeta: • lastnika se ne strinjata glede poteka meje. V naravi se z mejniki vzpostavi katastrska meja v elaboratu se prikaže in izmeri tudi pokazana meja obeh lastnikov (pravi mejni spor), • lastniki soglašajo o poteku meje, geodet pa ugotovi, da pokazana meja bistveno odstopa od katastrske meje. V naravi se z mejniki označi katastrska meja, izmeri in v elaboratu pa se prikaže tudi pokazana meja obeh lastnikov (nepravi mejni spor, kjer je lahko vzrok neustrezne meje npr. Priposestvovanje, tudi prikrit dogovor med lastniki ...)
Zakonodaja o sporih - ZEN 39. člen (ureditev meje v primeru spora) Če tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitveoziroma prejema poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje. Poziv se opravi na ustni obravnavi ali pa se posebej vroči. Stranke je potrebno opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo v primeru, da ne sprožijo sodnega postopka. Če se poziv vroča, mora biti vročen po pravilih ZUP (navesti, da gre za vročitev poziva k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje) Če sodni postopek ni bil sprožen, se šteje, da lastniki soglašajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave – predlagana meja. Če se začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje s sklepom prekine. Če se ustavi sodni postopek se postopek evidentiranja nadaljuje – predlagana meja
30. člen (ureditev meje v primeru odstopanja od katastrske meje) V primeru, da nesporna pokazana meja odstopa od katastrske meje, geodetska takoj razpiše ustno obravnavo. Če tudi po ustni obravnavi meja, o kateri lastniki soglašajo, odstopa od katastrske meje, ravna geodetska uprava po 29. členu. Prav tako ravna geodetska uprava tudi v primeru, da na ustni obravnavi lastniki spremenijo svoje stališče do meje, tako da meja postane sporna. 31. člen (upoštevanje podatkov ZK v sodnem postopku) Sodišče, ki ureja mejo, mora upoštevati podatke zemljiškega katastra ter stopnjo njihove natančnosti in zanesljivosti in ne sme dopustiti sklenitve sodne poravnave, ki bi pomenila promet z zemljišči. 34. člen (učinek dokončnosti meje - razveljavljen) Postopka ureditve meje po tem zakonu ni dopustno uvesti, če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku ali v postopku po tem zakonu. Sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu.
STVARNOPRAVNI ZAKONIK SOSEDSKO PRAVO 77. ČLEN – UREDITEV MEJE (vrstni red) • Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. • Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. • Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata. • Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje v smislu prejšnjega odstavka, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. • Zadnja mirna posest • Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da • Sporni prostor se razdeli po pravični oceni.
Mejna obravnava NE DA SPOR Meja po podatkih zemljiškega katastra Upravni postopek, izjave o meji Upravni postopek, izjave o meji NE Predlagana meja DA Nepravdni postopek nestrinjanje
Predlog za nepravdni postopek ureditve meje Predlog mora vsebovati: • ime in priimek ter prebivališče lastnikov zemljišč, • zemljiškoknjižne in katastrske podatke o zemljiščih med katerima je meja sporna (izpiski iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra) in • razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku (razlog je običajno nestrinjanje s sedanjim stanjem in ureditev meje po močnejši pravici).
Sodiščeizdasklep o meji Sodišče izda sklep o meji Sodišče po pravnomočnosti pošlje sklep o meji geodetski upravi zaradi izvedbe v zemljiškem katastru Ali kdoodudeležencevuveljavljamočnejšopravico (podazahtevo – tožbo) v pravdnempostopku v trehmesecihpopravnomočnostisklepa o ureditvimeje 3 meseci Ali je zahteva zavržena oz. podana zavrnilna sodba ? Meja se uredi v pravdnem sodnem postopku ureditve meje na podlagi močnejše pravice. Meja je urejena v nepravdnem sodnempostopku ureditve meje Sodišče po pravnomočnosti pošlje sklep o meji geodetski upravi zaradi izvedbe v zemljiškem katastru. KONEC LASTNIK Površina spornega zemljišča ne presega vrednost 400.000 SIT Površina spornega zemljišča presega vrednost 400.000 SIT Ali udeležencisoglašajo, da se uredimejanapodlagimočnejšepravice v nepravdnempostopku ? Strošekpredloga, kigasestavipravnizastopnik: cca 60 – 80.000 SIT, lahko pa tudiveč Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice Predlogzadoločitevmeje v nepravdnemsodnempostopkuureditvemeje Narok v nepravdnem sodnem postopku. Sodeluje tudi sodni izvedenec. Sodišče ureja mejo na podlagi močnejše pravice. Sodiščeuredimejonapodlagimočnejšepravice Če močnejša pravica ni dokazana sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni Alipovršinaspornegamejnegaprostorapresegavrednost2x PP ? Sodišče ugotovi mejo po zadnji mirni posesti, oziroma če to ni mogoče, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni. Sodišče izda sklep o meji Sodišče izdasklep o meji Sklep: 15 dni za vročitev + 15 dni za pravnomočnost
LASTNIK Strošek predloga, ki ga sestavi pravni zastopnik: cca 60 – 80.000 SIT, lahko pa tudi več Predlog za določitev meje v nepravdnem sodnem postopku ureditve meje Narok v nepravdnem sodnem postopku. Sodeluje tudi sodni izvedenec. Sodišče ureja mejo na podlagi močnejše pravice. Ali površina spornega mejnega prostora presega vrednost 2x PP ?
Površina spornega zemljišča ne presega vrednost 400.000 SIT Površina spornega zemljišča presega vrednost 400.000 SIT Ali udeleženci soglašajo, da se uredi meja na podlagi močnejše pravice v nepravdnem postopku ? Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice Če močnejša pravica ni dokazana sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni Sodišče ugotovi mejo po zadnji mirni posesti, oziroma če to ni mogoče, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni. Sodišče izda sklep o meji Sodišče izdasklep o meji Sklep: 15 dni za vročitev + 15 dni za pravnomočnost
Sodišče izda sklep o meji Sodišče izda sklep o meji Sodišče po pravnomočnosti pošlje sklep o meji geodetski upravi zaradi izvedbe v zemljiškem katastru Ali kdo od udeležencev uveljavlja močnejšo pravico (poda zahtevo – tožbo) v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje 3 meseci Ali je zahteva zavržena oz. podana zavrnilna sodba ? Meja se uredi v pravdnem sodnem postopku ureditve meje na podlagi močnejše pravice. Meja je urejena v nepravdnem sodnempostopku ureditve meje Sodišče po pravnomočnosti pošlje sklep o meji geodetski upravi zaradi izvedbe v zemljiškem katastru. KONEC
NEPRAVDNI POSTOPEKSodišče lahko uredi mejo po sledečem vrstnem redu: 1. na podlagi močnejše pravice, 2. močnejša pravica je na meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku, 3. če močnejša pravica ni dokazana se uredi meja po zadnji mirni posesti in 4. če se zadnja mirna posest ne ugotovi, sodišče uredi sporni prostor po pravični oceni. SPZ določa razmejitveni kriterij (77/3. Člen) – dvakratna vrednost spora majhne vrednosti (443. Člen ZPP) za vrednost spornega mejnega prostora. • Če je kriterij presežen nepravdno sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če udeleženci s tem soglašajo, sicer sme mejo na ta način urediti le pravdno sodišče
PRAVDNI SODNI POSTOPEK UREDITVE MEJE • V primeru, ko vrednost sporne površine presega razmejitveni kriterij, udeleženci pa ne soglašajo z ureditvijo meje na podlagi močnejše pravice v nepravdnem postopku ureditve meje, lahko vsak od njih uveljavlja močnejšo pravico v pravdnem postopku v prekluzivnem roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča o ureditvi meje (78. Člen SPZ). • V tem primeru mejo uredi na podlagi močnejše pravice pravdno sodišče v pravdnem sodnem postopku ureditve meje.
Pravdni SODNI POSTOPEK • Predlog za določitev meje v pravdnem sodnem postopku • Narok v pravdnem sodnem postopku • Mejna obravnava na kraju samem - zaslišanje udeležencev, prič - sodeluje sodni izvedenec geodetske stroke - izdela se skica (sporni prostor, sodno urejena meja) - izdela se zapisnik o naroku • Sodišče izda sklep o meji • Sodišče po pravnomočnosti pošlje GU sklep o meji in podatke za evidentiranje meje v zemljiški kataster. Meja se evidentira kot dokončna.
Primer urejanja meje v upravnem in sodnem postopku ureditve meje
Primer urejanja meje v upravnem in sodnem postopku ureditve meje
Primer urejanja meje v upravnem in sodnem postopku ureditve meje
SODNI IZVEDENEC Sodišče ne more odločiti o meji brez sodnega izvedenca (134. Člen ZNP) • Predpisi, ki urejajo položaj sodnih izvedencev so: • Zakon o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št, 19/94, sprememba v Ur. l.RS, št. 45/95, 38/99 in 28/020) • Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št, 7/02, 75/03) • Sodni red
PRAVILNIK o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih Kdo je lahko sodni izvedenec ? Kako postaneš sodni izvedenec? Vrste sodnih izvedencev Kdaj se najame sodnega izvedenca? Plačilo izvedenca
Kako postaneš sodni izvedenec? VLOGA • dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije; • potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika; • javno listino, iz katere so razvidni osebni podatki kandidata; • pisni življenjepis; • dokazilo, da kandidatu ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ki ni starejše od 30 dni; • izpisek oziroma potrdilo iz kazenske evidence, ki ni starejše od 30 dni; • dokazila o univerzitetni oziroma drugi ustrezni izobrazbi po tretjem odstavku 87. člena zakona; • dokazila o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah za določeno vrsto oziroma strokovno področje izvedenskega oziroma cenilskega dela; • dokazila, da ima kandidat šest let delovnih izkušenj na določenem izvedenskem oziroma cenilskem področju oziroma, da je priznani strokovnjak z ustreznimi dokazili po tretjem odstavku 87. člena zakona; • izjavo kandidata, da ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom oziroma cenilstvom; • druga dokazila o izpolnjevanju pogojev po zakonu oziroma tem pravilniku.
Vrste sodnih izvedencev GEODEZIJA (ministrstvo za pravosodje) GEODETSKE MERITVE GEODEZIJA SPLOŠNO UREJANJE LASTNIŠKIH MEJ - GEODETSKE EVIDENCE VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE TER KATASTRSKA KLASIFIKACIJA ZEMLJIŠČ
Kdaj se najame sodnega izvedenca? Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter mnenje o njeni vrednosti oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode. Sodni tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine. Osebe, imenovane za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, se smejo sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic, v drugih primerih pa le, če tako določa zakon ali z dovoljenjem predsednika okrožnega sodišča.
Kako postaneš sodni izvedenec? Zaprisega Imenuje minister Štampilka Razreši na zahtevo minister Preizkus znanja (razen ce ne prineses dokaz) strokovnosti IMENIK SODNIH IZVEDENCEV Obvezni seminarji Vrsta stroškov 1. potni stroški; 2. stroški za prehrano in prenočišče; 3. nadomestilo plače oziroma izgubljeni zaslužek; 4. materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom.