ŠKODLJIVA IN TVEGANA RABA ALKOHOLA NA DOLENJSKEM

1. ŠKODLJIVA IN TVEGANA RABA ALKOHOLA NA DOLENJSKEM Doroteja Kuhar, dr.med. specializantka javnega zdravja, Služba za javno zdravje Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

2. Dejstva • Alkohol se za tobakom, nepravilno prehrano in telesno neaktivnostjo uvršča med tiste dejavnike tveganja, ki največ prispevajo k umrljivosti prebivalstva • SZO je leta 1983 razglasila uživanje alkohola kot enega izmed največjih javnozdravstvenih problemov na svetu • Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je bila leta 2007 registrirana poraba čistega alkohola 11,0 litrov na prebivalca starosti 15 let, poleg te pa je po ocenah strokovnjakov še 5-7 litrov neregistrirane porabe

3. Dejstva • Po podatkih SZO se Slovenija po skupni registrirani in neregistrirani rabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU, za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo • Globalno smo v letu 2004 alkoholu pripisali 3,8% vseh smrti (6,3% pri moških in 1,1% pri ženskah) in 4,6% (7,6% pri moških in 1,4% pri ženskah) vseh izgubljenih zdravih let življenja zaradi prezgodnje smrti in zmanjšane telesne zmožnosti • Alkoholu pripisljivo breme bolezni je večje med nižjimi starostnimi skupinami Vir: Kovše K in sod., 2012

4. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov, Slovenija 2007-2009 Vir: Kovše K in sod., 2012

5. Dejstva • V zvezi s pitjem alkoholnih pijač, s katerimi so povezane negativne posledice, ločimo tvegano in škodljivo rabo alkohola • Pod tvegano rabo alkohola pojmujemo način pitja alkohola, pri katerem uživalci tvegajo, da je prišlo do posledic, pod škodljivo rabo alkohola pa način pitja, pri katerem dejansko pride do posledic

6. Dejstva • Ločimo tri stopnje uživanja alkohola: nič (abstinenca), zmerno in čezmerno pitje • V zadnjih letih se je uveljavilo, da je čezmerno pitje alkohola tisto, ki presega: • Pri odraslih moških 20 g čistega alkohola oziroma 140 g na teden, pri odraslih ženskah pa 10 g čistega alkohola na dan oziroma 70 g na teden • Pri tem pri nas upoštevamo, da se 10 g čistega alkohola nahaja v približno 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 1 »šilcu« žgane pijače

7. Dejstva • Alkoholno opijanje je z epidemiološkega vidika težko opredeliti, saj je poleg količin popitega alkohola potrebno pri pivcu vključiti tudi opis subjektivne spremembe. Če upoštevamo le objektivno komponento, po mednarodnih priporočilih visoko tvegano opijanje opredelimo kot pitje: • 60 g čistega alkohola ali več (6 pijač ali več) ob eni priložnosti za moške oziroma 40 g čistega alkohola ali več (4 pijače ali več) ob eni priložnosti za ženske

8. Raziskava ESPAD Dolenjska • Je mednarodna obdobna raziskava o razširjenosti alkohola, kajenja tobaka in uporabe nekaterih nedovoljenih drog med mladostniki (v Sloveniji so to dijaki prvih letnikov srednjih šol), ki poteka vsake 4 leta • Njeni začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja • Slovenija sodeluje v raziskavi že od leta 1992 • Dolenjska regija (ZZV NM) je k sodelovanju prvič pristopila leta 2003, naslednja raziskava je bila izvedena leta 2007, v aprila 2011 (šolsko leto 2010/2011) pa smo izvedli že tretjo raziskavo

9. Raziskava ESPAD Dolenjska • V raziskavo so bili zajeti vsi dijaki srednjih šol naše regije, ki so bili v šolskem letu 2010/2011 vpisani v prvi letnik, to je bilo okoli 1100 dijakov. Tak vzorec je bil tudi pri prvi in drugi raziskavi, torej popoln zajem dijakov • Metoda raziskave je vprašalnik, ki ga izpolnijo dijaki sami ob upoštevanju anketarjevih navodil • Anketo smo izvedli sodelavci ZZV Novo mesto, po predhodnem dogovoru z ravnatelji srednjih šol regije • Nacionalni koordinator raziskave je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

10. Nekateri rezultati ESPAD Dolenjska 2011 • 93,5 % dijakov je že v življenju pilo alkohol (95,6% M in 90,6% Ž), od tega jih je 46 % alkohol pilo 40 in večkrat • 87,4 % dijakov je alkohol pilo v zadnjem letu pred anketo (89,2 % M in 85 % Ž), od tega jih je 24 % pilo alkohol 40 in večkrat • 76 % dijakov je v zadnjem mesecu pred anketo pilo alkohol (80,4% M in 70% Ž) • Razlike med spoloma so močno statistično značilne, kar pomeni, da so dijaki bolj pogosto pili alkohol v primerjavi z dijakinjami, vendar med njimi ni velikih razlik

11. Nekateri rezultati ESPAD Dolenjska 2011 • V zadnjem mesecu pred anketo je 65 % dijakov navedlo, da so pili pivo (73,5% M in 52,7% Ž) • Alkopop pijače (npr. Bacardi, Breezer, Smirnoff Ice, Bandidos, Dreamer, Radler..) je v zadnjem mesecu pred anketo pilo 49,4 % dijakov (51,5% M in 46,5% Ž) • Vino je v zadnjem mesecu pred anketo pilo 64,2 % dijakov (69,5 %M in 56,6% Ž) • Žgane pijače je v zadnjem mesecu pred anketo pilo 51 % dijakov (48,1% M in 54,5% Ž) • Razlike med spoloma so močno statistično značilne, dijaki so bolj pogosto posegali po alkoholu in posameznih alkoholnih pijačah, trend se v primerjavi z letoma 2003 in 2007 na področju uživanja alkohola ni bistveno spremenil

12. Nekateri rezultati ESPAD Dolenjska 2011 • 21,5 % dijakov je prvič poskusilo pivo v starosti 9 let in manj (24,4% M in 17,4% Ž) • 9,6 % dijakov je prvič poskusilo alkopop pijače (npr. Bacardi, Breezer, Smirnoff Ice, Bandidos, Dreamer, idr.) v starosti 9 let in manj (13% M in 9,6% Ž) • 21,1 % dijakov je prvič poskusilo vino v starosti 9 let in manj (24% M in 17,2% Ž) • 5,7 % dijakov je prvič poskusilo žgane pijače v starosti 9 let in manj (7,4% M in 3,2% Ž) • Razlike med spoloma so močno statistično značilne, dijaki so bili v primerjavi z dijakinjami v povprečju mlajši ko so prvič poskusili posamezne alkoholne pijače

13. Nekateri rezultati ESPAD Dolenjska 2011 • 58,3 % dijakov je bilo že opitih z alkoholnimi pijačami v svojem življenju (63,2% M in 51,4% Ž), od tega jih je bilo 4,7% opitih 40 in večkrat • 48 % dijakov je bilo opitih v zadnjem letu pred anketo (50,8% M in 44,1% Ž), od tega jih je bilo 2 % opitih 40 in večkrat • 26 % dijakov je bilo že opitih v zadnjem mesecu pred anketo (27,2% M in 24,4% Ž) • Razlike med spoloma so statistično značilne, dijaki so se bolj pogosto opijali v primerjavi z dijakinjami

14. Raziskava o tveganih vedenjih in nekaterih zdravstvenih stanjih odraslih prebivalcev Dolenjske • Je obdobna mednarodna obdobna raziskava o razširjenosti tveganih vedenj (prehranske navade, telesna dejavnost, kajenje, uživanje alkohola, stresno vedenje) in nekaterih zdravstvenih stanj pri odraslih prebivalcih Slovenije (in posameznih regij), starih od 25 do 74 let (N=15.000) • Prvič je bila izvedena leta 2001, nato 2004, 2008, v začetku junija pa je stekla že četrta raziskava • Metoda raziskave je vprašalnik, ki je izbrani populaciji poslan po pošti • Nacionalni raziskave koordinator je CINDI Slovenija (IVZ RS)

15. Nekateri rezultati raziskave (2008) Vir: Kuhar D, ZZV NM

16. Nekateri rezultati raziskave (2008) Vir: Kuhar D, ZZV NM

17. Preventivni projektAlkohol in mladostniki na Dolenjskem • Preventivni projekt za mlade z naslovom Alkohol in mladostniki na Dolenjskem je bil projekt, ki ga je na podlagi izhodišč raziskav ESPAD Dolenjska 2003, 2007 in 2011 pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, skupaj z Lokalno akcijsko skupino Novo mesto. • Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje RS. • Namenjen je bil dijakom drugih letnikov srednjih šol – gimnazijski program na področju upravne enote NM, ki so sodelovali v raziskavi ESPAD Dolenjska 2011, njihovim staršem in pedagoškim delavcem.

18. Preventivni projektAlkohol in mladostniki na Dolenjskem • Projekt je potekal v šolskem letu 2011/2012 na gimnaziji Novo mesto in Biotehnični gimnaziji Grm Novo mesto • Trajal je 2 šolski uri v okviru vsebin zdravstvene vzgoje, časovni termin pa je po predhodnem dogovoru z ravnateljem določila šola • Izvedli so ga sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto in Lokalne akcijske skupine Novo mesto. • Delavnice so potekale z aktivnim pristopom, kjer so bile dijakom predstavljene izhodišča na osnovi raziskav ESPAD Dolenjska, nadaljevanje pa je potekalo s pomočjo prikaza vsebin na način pro et kontra

19. Preventivni projektAlkohol in mladostniki na Dolenjskem • V sklopu projekta smo poleg dijakov vsebine predstavili tudi staršem dijakov na posameznih roditeljskih sestankih • Prav tako pa smo se povezali tudi s šolsko svetovalno službo na obeh šolah, kjer smo jim vsebine tudi predstavili • Projekt je bil predstavljen tudi na rednem delovnem srečanju ravnateljev vseh šol regije • Želimo si, da bi lahko v bodoče s projektom nadaljevali, vanj bi vključevali še ostale šole v regiji

20. Ostale dejavnosti ZZV NM na področju alkohola • Sodelovanje pri aktivnostih ob zaključku šolskega leta – maturantska parada v regiji • Spodbujanje strokovnih inštitucij v regiji k zmanjševanju rabe alkohola med mladimi ob tovrstnih prireditvah • Sodelovanje ob vseslovenski akciji 0,0 šofer – zdrava odločitev, ki ga MZ RS koordinira skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa, policijo, inšpekcijskimi službami, strokovnimi institucijami in nevladnimi organizacijami

21. Hvala vam za vašo pozornost.