UČNI NAČRT - posodobitev, maj-julij 2011

1. Tehnika in tehnologija UČNI NAČRT - posodobitev, maj-julij 2011 Gorazd Fišer, Franko Florjančič Drago Slukan

2. POSODOBITEV….. Veljaven učni načrt iz leta 1999 (veljaven do 1.9.2011, 48 strani) učni načrt - 2008 (ni potrjen zaradi pričakovanih dosežkov) posodobljen učni načrt iz leta 2011 (standardi zamenjajo pričakovane dosežke, oblikovne spremembe,… v veljavo od 1.9.2011, 28 strani??)

3. 1.OPREDELITEV PREDMETA.. 1.2 Področja TIT: v starem UN str. 6, v novem UN str.4 - med opredelitvijo predmeta. 1.3 Vsebine predmeta: v starem UN str.7, v novem UN jih ni.

4. UN 2011 UN 1999

5. NI V NOVEM UN

7. Pri nekaterih ciljih je prvi del povedi obvezen cilj, drugi del pa izbirni cilj. Primer: • izračunajo ceno in ugotovijo, od česa je najbolj odvisna(upoštevajo vrednost vloženega dela, porabljenega gradiva, energije, obrabe strojev in znanja v izdelani predmet),

8. Cilji oz. vsebine, ki so v UN(1999) in jih ni več v posodobljenem učnem načrtu (2011). Sklop tehnična sredstvav.6. razredu dogovorno premaknjena v 5. razred k predmetu naravoslovje in tehnika. Vsebuje sledeče cilje: - opredeli vzvod in razloži njegovo vlogo, - vzpostavi ravnovesje na gugalnici z različnimi utežmi ali dolžinami ročic, - opredeli os, vrtišče, ročico, členek in nihajni drog, - razloži nalogo osi in vrtišča, - poišče vzvode pri raznih napravah in strojih in razloži njihovo vlogo, - razloži spreminjanje smeri in hitrosti vrtenja s pomočjo jermenskega gonila. Nekatere izmed njih osvežimo v sklopu gonil v 8. razredu (zobniško, polžasto, verižno in ročično gonilo). Vsebine, namenjene uvajanja v delo z računalnikom (osnovni ukazi …)

9. Nekatere vsebine so označene kot izbirne in se učitelji odločajo • po lastnem preudarku v skladu s potrebami okolja … • Označene so s poševno pisavo. • Razbremenitev vsebin • 6. razred • - ročno izdelajo papir, • - prepoznajo format B ter utemeljijo namen standardizacije formatov papirja, • - ocenijo primernost uporabe papirnih gradiv za izdelavo različnih predmetov, • - predstavijo namen tehničnega komuniciranja in potrebo po tehnični risbi, • - mrežo škatle narišejo z računalniškim grafičnim orodjem; • - narišejo skico svojega izdelka; • - razložijo vpliv lastnosti lesa na njegovo uporabnost, • - ugotovijo povezavo med gostoto in maso lesa, • - ugotovijo pomembnost izdelkov iz lesa, • - poznajo pomen gozda, • - utemeljijo uporabo premazov za les, • - predstavijo ideje za izboljšanje izdelka, • - ugotovijo kaj najbolj vpliva na ceno izdelka. • zberejo gradiva in tehnologije, značilne za njihovo okolje in jih uporabijo • za ustvarjanje tipičnih predmetov, • - spoznavajo poklice in razvojne možnosti v okolju. • Rezervni čas – predstavlja razbremenitev v obsegu 20 % vsebin in ciljev • iz UN 1999. Razbremenitev so deloma tudi izbirni cilji. Velja za vse tri razrede.

10. Razbremenitev vsebin • 7. razred • - primerjajo gostoto in trdoto najpogostejših umetnih snovi, • - prestavno razmerje določijo na praktičnih primerih, • - uporabijo menjalno stikalo za spreminjanje smeri vrtenja • enosmernega elektromotorja, • polžasto in zobniško gonilo sta vključeni informativno, • ne obravnavamo posebej. Vključeni zaradi gradnje modela • s spreminjanjem smeri vrtenja), • - analizirajo (različna)vezja • (preglednice izpolnjujejo na osnovi poskusov, analizirajo na osnovi shem …), • - proučijo možnosti uporabe krmiljenja v drugih primerih.

11. Razbremenitev vsebin • 8. razred • - nariše sliko predmeta v prostoru z računalniškim grafičnim • programom za 3D modeliranje, • - uporabijo serijsko proizvodnjo, • ugotovijo, od česa je v največji meri odvisnacena izdelka • (upoštevajo vrednost vloženega dela, porabljenega gradiva, • energije, obrabe strojev in znanja v izdelani predmet), • - opišejo pomen racionalizacije in poiščejo primere v praksi, • opredelijo namen vhodnih in izhodnih funkcij računalnika ter • primerjajo računalniško krmiljene naprave (stroj, tiskalnik, risalnik...), • - ugotovijo vlogo računalnika pri krmiljenju delovnih procesov in naprav, • - razložijo princip delovanja sistema CAD/CAM.

12. Vsebine in cilji dogovorno premaknjeni iz NIT 5. razred v TIT 8. in deloma 7. razred: - verižno gonilo - zobniško gonilo V 7. razredu v tolikšnem obsegu, kot je potrebno za razumevanje (naprava, krmiljena z menjalnimi stikali …) Dodano: Izbirne vsebine kot dodatna znanja v 6. razredu, gradiva in tehnologije značilna za okolje: izberejo gradiva in tehnologije, značilne za njihovo okolje in jih uporabijo za ustvarjanje, spoznavajo poklice in razvojne možnosti v okolju.

13. Kompetence so vključene v okviru splošnih ciljev predmeta in pri standardih. Vključene so tudi med samimi cilji, saj ima UN zasnovo projektne naloge, ki jo pri predmetu poudarjamo in razvijamo že v obstoječem UN.

14. Med vsebinami in cilji so vključene: - IT (razvijanje digitalnih zmožnosti), - knjižnična informacijska znanja, - okoljska vzgoja, - vzgoja za zdravje, - poklicna orientacija, - vzgoja potrošnika, - kulturna vzgoja, - prometna vzgoja. Vključena so tudi v poglavju medpredmetne povezave.

15. Medpredmetne povezave so vključene so pri didaktičnih priporočilih v poglavju vsebine in cilji ter v poglavju medpredmetne povezave. • Ravni, na katerih uresničujemo medpredmetne povezave: • na ravni vsebin (povezovanje z drugimi predmeti v okviru • dnevov dejavnosti), • na ravni procesnih znanj (iskanje virov, vrednotenje, izbiranje • idej, tehnologij …), • na konceptualni ravni (gradnja miselnih struktur, pridobivanje • znanja, razumevanje pojmov …).

16. PREMIKI PO VERTIKALI: Vsebine in cilji s področja gonil, računalništva, krmiljenja in računalniško podprte proizvodnje strnjene v samostojnem sklopu v 8. razredu. Cilji so zapisani splošneje in znotraj glavnih vsebinskih sklopov urejeni po korakih projektne naloge.

19. 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA • 5.1 URESNIČITEV CILJEV PREDMETA (projektna naloga) • 5.2 INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA • 5.3 MEDPREDMETNE POVEZAVE • 5.4 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA • 5.5 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA • 5.6 DOMAČE NALOGE • 5.7 VARSTVO PRI DELU

20. 5.4 Preverjanje in ocenjevanje Pri vseh vrstah vrednotenja je treba imeti oblikovana kriterije, ki naj bodo jasni tudi učencem že na začetku dela. Pridobivanje ocene v posameznem ocenjevalnem obdobju izključno z ocenitvijo izdelka ali tehnične risbe, ne predstavlja vsega učenčevega znanja. Za oblikovanje ocene naj učitelj za vsak standard znanja izdela opisnike, s katerimi bo lahko določil stopnjo učenčevega znanja. S standardi znanja in opisniki naj bodo učenci seznanjeni na začetku učnega sklopa.

21. 5.6 Domače naloge Pri domačem delu prevladujejo: opazovalne naloge, iskanje idej in zbiranje podatkov, spremljanje dogodkov in procesov idr. Izdelovanje ali dokončevanje izdelkov ne spada med domače naloge. Pouk je treba organizirati tako, da se vse praktično delo izvede v sklopu pouka.

22. 5.7 Varstvo pri delu Varstvo pri delu se prepleta z vsemi sestavinami delovnega procesa in ni omejeno le na neposredno varovanje učencev pri delu z orodji ter stroji v šolski delavnici. Učenci morajo svoji razvojni stopnji primerno usvojiti: potrebna znanja o varnem in zdravem načinu dela ter o njegovem organiziranju in vodenju, varne in zdravju neškodljive delovne navade ter oblikovati pozitiven odnos do varstva pri delu kot sestavine vsakega delovnega procesa in do varovanja svojega zdravja ter zdravja drugih. Varstvo učencev mora biti zagotovljeno v skladu z ustreznimi zakonskimi določili.

23. Največ možnosti je komisija našla v 6. razredu, kjer je mogoče vsaj 1/5 časa nameniti aktualnim izbirnim vsebinam z veliko stopnjo avtonomije. V 7. in 8. razredu pa je možnosti manj, sicer bi morala komisija popolnoma razbiti strukturo predmeta, ki je bila resno načeta ob prenovi leta 1991 z odvzemom 1/3 časa. Ocenjujemo da je razmerje med obveznimi in izbirnimi vsebinami cca: 75 : 25

25. Učni sklop: DOKUMENTACIJA 9 ur (7 ur pridobivanja, utrjevanja, ponavljanja, sprotnega preverjanja in 1 uro preverjanja znanja ter 1 ura ocenjevanja znanja)

26. HVALA!