280 likes | 498 Views
MEDNARODNO POGODBENO PRAVO. Gregor Maučec. Mednarodne pogodbe. Bilateralni, večstranski in multilateralni pravni akti Pisna ali ustna izjava volje najmanj dveh subjektov MP Učinki, ki so predvideni z MP
E N D
MEDNARODNO POGODBENO PRAVO Gregor Maučec
Mednarodne pogodbe • Bilateralni, večstranski in multilateralni pravni akti • Pisna ali ustna izjava volje najmanj dveh subjektov MP • Učinki, ki so predvideni z MP • Recipročne pravice in obveznosti med subjekti MP (omejitev suverenosti držav na recipročni podlagi)
Pogodbene stranke • Pogodbena sposobnost: • Širša od suverenosti • Izvor v mednarodnopravni subjektiviteti - konstitutivni element in kriterij za opredelitev subjekta MP • Države: • Nesporno pogodbeno sposobne • Protektorati (razen kolonialnih) in vazalne države: pogodbeno sposobni • Federalne države: federacija je nedvomno pogodbeno sposobna – vprašanje fed. enot različno urejeno: • Pogodbena sposobnost fed. enot pod določenimi pogoji: npr. držav članic ZDA, švicarskih kantonov, nemških dežel, SR in avt. pokr. nekdanje SFRJ • Izrecna ali molčeča izključitev pogodbene sposobnosti fed. enot: npr. avstrijska ustava (10. člen), ustave Indije, Malezije, Nigerije idr. • Pooblastila fed. enotam, da sklenejo medn. pogodbe - neke vrste poslovna in ne pogodbena sposobnost po MP: fed. enote so omejene v formalnem (odobritev fed. oblasti) in materialnem (pogodbe o manj pomembnih, nepolitičnih zadevah) smislu
Nekatere mednarodne organizacije – pogodbeno sposobne: • Njihova pogodbena sposobnost izvira iz določb ustavnih aktov (npr. UL ZN) glede sklepanja mednarodnih pogodb in prakse mednarodnih organizacij • Npr. ZN in organi ZN sklepajo pogodbe in sporazume z državami članicami ali državami nečlanicami, specializiranimi agencijami, pogodbe med specializiranimi agencijami, sporazumi med organi ZN (npr. med VS in GS o skrbništvu) • Pogodbena sposobnost mednarodnih organizacij - izvedena (ne izvorna kot je to pri državah) • Kaj je podlaga pogodbene sposobnosti mednarodnih organizacij? Mnenja so različna: • Ustavni akt • Določbe običajnega prava • Logična posledica dejstva, da jim je priznan status subjekta MP • Sveti sedež: njegova pogodbena sposobnost temelji na tem, da je on subjekt MP (konkordati)
Nastanek mednarodne pogodbe • Vse stranke subjekti MP • Pravna nedovoljenost predmeta (dejanska nezmožnost izvršitve, ius cogens, contra bonos mores) • Dejanska volja strank (zmota, prevara, korupcija, prisila)
Način sklepanja pogodbe • MP ne zahteva posebne oblike • Razlikovati pogodbe od: • Angažmajev, potrditev ipd., ki ne ustvarjajo pravnih obveznosti • Gentlemen’s agreement • Pactum de contrahendo (prava pogodba) • Modus vivendi (začasni sporazum)
Pogojna klasifikacija mednarodnih pogodb • Naziv: • pogodba, konvencija, protokol, aranžma, deklaracija, listina, pakt, akt, statut, sporazum, konkordat, modus vivendi, izmenjava not, izmenjava pisem, memorandum o soglasju, kartel, kompromis, kapitulacija, punktacija,... • Vsebina: • npr. politične in ekonomske pogodbe, pravne ter ekonomsko-socialne pogodbe ipd.
Vsebina pogodbene obveznosti: • Dejanje oz. storitev, opustitev oz. dopustitev • Formalni vidik (kdo sklepa pogodbe): • Najvišji organi zunanjega zastopanja • Podrejeni organi • Število udeležencev (strank): • Dvostranske (bilateralne) pogodbe • Večstranske pogodbe (omejeno število strank) • Mnogostranske (multilateralne) ali splošne (univerzalne) oziroma kolektivne pogodbe (stranke so lahko vse države sveta in lahko pristopajo tudi naknadno)
Sestavni deli pogodb • MP ne zahteva za pisne pogodbe neke točno določene strukture; v praksi pa se srečujemo z nekimi skupnimi oblikami strukture – mednarodne pogodbe imajo ponavadi: • naslov (element za identifikacijo pogodbe; uradni in neuradni naslov – slednji npr. pri izmenjavi not; običajno se doda datum) • invokacija (zgodovinsko – sklicevanje na božanstva, danes le pri konkordatih) • uvod ali preambula (motivi, cilji, omemba opolnomočja, pojasnilo terminov) • dispozitivni ali operativni del pogodbe (konkretne pravice in obveznosti, predmet pogodbe; lahko je razdeljen na pogl., sekcije, člene) • prehodne ali sklepne določbe (veljava, prenehanje, depozitar, reševanje sporov, rezerve, tolmačenje pogodbe, registracija)
Viri MPP • Mednarodne pogodbe: • Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969 (ureja pogodbene odnose med državami) • Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb med državami in mednarodnimi organizacijami ali med mednarodnimi organizacijami iz leta 1986 (še ni začela veljati) • Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb iz leta 1978 • Mednarodno običajno pravo • Zakon o zunanjih zadevah (poglavje o mednarodnih pogodbah)
Osnovni koncepti in strukture • Kaj je pogodba? • DKPP (2. člen): “mednarodni sporazum, sklenjen med državami v pisni obliki, ki ga ureja MP, bodisi da je sestavljen iz enega samega instrumenta ali pa iz dveh ali več povezanih instrumentov in ne glede na njegovo posebno poimenovaje” • ZZZ (69. člen): zelo podobna definicija
Vprašanje zavezujočega statusa določenega dokumenta: • namen ustvariti pravna razmerja • “soft law” (npr. Helsinška sklepna listina Konference za varnost in sodelovanje v Evropi iz leta 1975)
DKPP • Ratione personae: pogodbe, sklenjene med državami v pisni obliki (2. člen) • Ratione materiae: izključena vprašanja nasledstva pogodb, odgovornosti države in učinkov izbruha sovražnosti na pogodbe (73. člen) • Ratione temporis: prepoved retroaktivne veljave (4. člen) • Konvencija se uporabi, če posebna pogodba ne določa drugače, ali če se stranke ne sporazumejo drugače, ali če se sicer ne ugotovi drugačen namen
Razmerje med DK in mednarodnim običajnim pravom • Katere določbe DKPP so kodificirale običajno pravo in katere so predstavljale progresivni razvoj mednarodnega prava? • Kako funkcionira običajno pravo v zvezi z mednarodnimi pogodbami?
Anatomija pogodbe • Izdelava pogodb (sprejemanje oz. oblikovanje besedila pogodbe): vloga mednarodnih organizacij (pobuda, strokovno znanje) • Pooblastilo za sklepanje pogodb (7. člen) • Osebe, ki ne potrebujejo posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe: • predsedniki držav in vlad, ministri za zunanje zadeve • vodje diplomatskih misij in predstavniki, akreditirani s strani držav, v mednarodni organizaciji ali enem od njenih organov • Naknadna odobritev dejanja za sklenitev pogodbe, izvršenega brez pooblastila (8. člen) • Prekoračitev pooblastila (47. člen)
Izražanje privolitve na zavezanost (11. člen): • podpis • izmenjava instrumentov, ki sestavljajo pogodbo • ratifikacija • sprejem ali odobritev • pristop • drug način, če je tako dogovorjeno (npr. izmenjava not, pisem, obvestil ipd.)
Registracija in deponiranje pogodb • UL ZN (102. člen) • Registracija pogodbe – 2 načina: • Pogodbene stranke • Depozitarji pogodb (npr. Tajništvo OZN v določenih primerih ex officio registrira pogodbe in sporazume) • Deponiranje pogodbe – dolžnost depozitarja: • Depozitar se določi s pogodbo (npr. Tajništvo ZN, pristojni organ države gostiteljice diplomatske konference • Reprezentativna in operativna funkcija depozitarja • Obveznost nepristranskega in objektivnega izvrševanja njegovih dolžnosti • DKPP (76.-79. člen): funkcija depozitarja (če ni s pogodbo drugače urejena): varovanje tekstov originala in predanih pooblastil, priprava overovljenih kopij originalnih tekstov v drugih jezikih in njihova distribucija, sprejemanje vseh podpisov pogodbe, sprejemanje ali varovanje vseh instrumentov, notifikacij, sporočil v zvezi s pogodbo, zagotavljanje registracije pogodbe ipd.)
Ničnost pogodb - razlogi za ničnost: • Relativni (46.-50. člen): različnost z določbami notranjega prava o pristojnosti za sklepanje pogodb; prekoračitev posebnega pooblastila; zmota; prevara; korupcija • Absolutni (51.-53. člen): prisila (nad predstavnikom države ali državo); nasprotje z ius cogens • Bilateralne pogodbe • Multilateralne pogodbe (69. člen)
Dopolnitve in spremembe pogodbe (39.-41. člen): • Dopolnitev: formalni način vnosa sprememb v tekst pogodbe • Sprememba: manj formalni postopek, ki zadeva le določene dele pogodbe • Prenehanje, suspenzija ali začasna ustavitev učinkov pogodbe (54.-59. člen) - razlogi za prenehanje pogodb: • Notranji – odpoved pogodbe ali odstop stranke od pogodbe (možen odpovedni rok); prekinitev učinkovanja pogodbe glede vseh strank ali glede posamezne stranke • Zunanji - kršitev obveznosti, kasnejša nezmožnost izvršitve, bistvene spremembe okoliščin (rebus sic stantibus), nastanek nove peremptorne norme MP (ius cogens superveniens)
Obseg pravnih obveznosti • Načelo pacta sunt servanda(26. člen) • Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti je mednarodni delikt – posledice neizpolnitve: odstop od pogodbe, odpoved pogodbe, plačilo odškodnine ipd. • Pogodbe in tretje države: • Pacta tertiis nec nocent nec prosunt: pogodba ne ustvarja pravic in obveznosti za tretje države, razen v primeru njihove privolitve (34, 35., 36. člen) • Pogodbeno pravilo lahko kasneje prevzame naravo običajne norme mednarodnega prava in postane zavezujoče tudi za tretje države (38. člen) • Vprašanje erga omnes učinka objektivnih režimov, ustvarjenih s pogodbami • Klavzula največjih ugodnosti (trgovinske pogodbe, konzularne konvencije, pogodbe o varstvu industrijske lastnine in avtorskih pravic, pogodbe o položaju tujcev)
Splošna načela razlage pogodb • Tolmačenje je svobodna intelektualna operacija (ni podvržena strogim pravnim pravilom) • Kdaj je potrebno tolmačenje pogodb? • Nenatančne formulacije teksta pogodbe • Tolmačijo se nejasne, dvoumne in večpomenske točke pogodbe • Večinsko stališče teorije: ni nekih mednarodnopravnih pravil o tolmačenju • Pristojnost za tolmačenje: • Pogodbene stranke • Ad hoc sodišče ali mednarodno sodišče, če pogodba tako določa • UL ZN tolmačijo organi ZN (zaprositev za posvetovalno mnenje Meddržavnega sodišča)
Pristopi k tolmačenju: • Subjektivni: volja in namen pogodbenih strank • Objektivni (tekstualni): namen in volja strank sta izražena v samem tekstu pogodbe • Teleološki: najprej ugotoviti predmet in cilj pogodbe • DKPP: tekstualni pristop (odločilen je pomen teksta) • Subjekt tolmačenja: • Doktrinarno tolmačenje: posamezni teoretiki (pomožni pravni vir pred mednarodnim sodiščem) • Tolmačenje na notranji ravni: enostransko tolmačenje pogodb s strani pristojnih organov v skladu z notranjimi predpisi; • Tolmačenje na mednarodni ravni: sodna telesa (npr. Meddržavno sodišče); organi mednarodnih organizacij (relevantni deli aktov o ustanovitvi in delovanju organizacije – npr. organi ZN tolmačijo UL ZN); vse pogodbene stranke (in corpore) – avtentično tolmačenje (interpretativni sporazum oz. sporazum o obsegu pogodbe); s strani dela pogodbenih strank (deljeno tolmačenje)
Sredstva oz. metode tolmačenja: • Jezikovna (31. člen: važen je običajni pomen uporabljenih pojmov v duhu sodobnosti jezika MP v času nastanka pogodbe) • Logična (pogodbo tolmačiti kot organsko, logično celoto) • Sistemska (zveza pravila, ki se tolmači, z drugimi pravnimi pravili - 31. člen: poleg konteksta se upošteva tudi relevantno pravilo MP, ki se uporablja v odnosih med pogodbenimi strankami) • Zgodovinska (kot dopolnilna metoda tolmačenja - 32. člen: pripravljalno delo za pogodbo; okoliščine, v katerih je bila pogodba sklenjena) • Ciljna ali teleološka (cilj pogodbe je podlaga za tolmačenje – 31. člen: pogodba se tolmači v kontekstu in v luči “predmeta ali cilja”) • DKPP povzema nekatera splošna pravila o tolmačenju pogodb: • Tolmačenje pogodbe v dobri veri in v skladu z normami MP (pacta sunt servanda) • Prednost uživata tekstualno in jezikovno tolmačenje
Pridržki k pogodbam • Pridržek (rezerva): • Formalni, pisni enostranski akt pristojnega državnega organa ali organa mednarodne organizacije ob izražanju pristanka na zavezanost s pogodbo • Pojavlja se lahko kot del pogodbenega instrumenta (npr. podpis pogodbe pod pridržkom), del instrumenta o ratifikaciji ali pristopu in kot poseben akt, ki se nanaša na pogodbo (kolateralni instrument). • Lahko se da pred ali po začetku veljavnosti določene mednarodne pogodbe, vendar po zaključenem procesu sklepanja pogodb • Rezerve ni mogoče staviti v treh situacijah (19. člen DKPP): • Rezerva je prepovedana s pogodbo • Pogodba dopušča samo določene rezerve (druge so a contrario prepovedane) • Rezerva je nezdružljiva s predmetom in ciljem pogodbe
Delitev pridržkov: • V kvalitativnem smislu rezerve izključujejo ali spreminjajo prvotni učinek neke pogodbene določbe (z rezervo država rezervant pogojuje sprejem pogodbe); razlikovati rezerve od interpretativnih izjav, namenjenih tolmačenju vsebine posameznih pogodbenih določb • V kvantitativnem smislu se rezerva vedno nanaša na del pogodbe; razlikovati rezervo od protesta, ki se nanaša na pogodbo v celoti • Pravni učinek rezerve: • Pogojen s soglasjem ostalih pogodbenih strank (pridržek je odvisen oz. akcesoren enostranski pravni posel) • Rezerve ustvarjajo pluralizem pogodbenih režimov • Sprejem rezerve: izrecno, molče ali s konkludentnimi dejanji
Prenehanje pogodbe • Na podlagi določb pogodbe ali po pristanku pogodbenih strank: • Potek roka • Nastanek v pogodbi določenega prekinitvenega razloga (pogoja) • Odpoved pogodbe • Odpoved pogodbe, ki ne vsebuje določb v zvezi s pristankom, z umikom iz pogodbe ali njeno zaustavitvijo (56. člen DKPP): načeloma ni moč odpovedati pogodbe ali se iz nje umakniti • Sklenitev nove pogodbe o istem predmetu • Bistvene, vsebinske kršitve (60. člen DKPP) • Kasnejša nezmožnost izpolnitve pogodbe (61. člen DKPP): fizična nezmožnost izvršitve pogodbe v primeru višje sile, kadar gre za trajno izginotje ali uničenje predmeta, ki je nujen za izpolnitev pogodbe (npr. izginotje otoka, presahnitev reke, uničenje jezu ali hidroelektrarne ali železnice zaradi potresa)
Bistvene spremembe okoliščin (rebus sic stantibus) – 62. člen DKPP: • Načelo rebus sic stantibus se ne uporabi pri pogodbah, ki določajo meje in kadar so spremembe rezultat kršitve pogodbe ali neke druge mednarodne obveznosti s strani stranke, ki se na spremembe sklicuje • Pogodba v nasprotju z novo nastalo mednarodnopravno normo ius cogens (64. DKPP) • Druge podlage (razlogi) za prenehanje pogodb: • Izvršitev pogodbe • Sukcesija (DKPP ni izrecno uredila tega vprašanja) • Prekinitev diplomatskih in konzularnih odnosov (63. člen DKPP) - ne vpliva na pravne odnose med državama, razen če je njihov obstoj bistven za izvrševanje pogodbe • Vojna (DKPP ni izrecno uredila tega vprašanja - v veljavi ostajajo pravila mednarodnega običajnega prava)
Viri: • Vienna Convention on the Law of Treaties 1969, http://untreaty.un.org/ilc/texts/instruments/english/conventions/1_1_1969.pdf • Vienna Convention on the Law of Treaties between States and International Organizations or between International Organizations 1986, http://untreaty.un.org/ilc/texts/instruments/english/conventions/1_2_1986.pdf • Vienna Convention on Succession of States in respect of Treaties 1978, http://untreaty.un.org/ilc/texts/instruments/english/conventions/3_2_1978.pdf • Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB1), uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 113/2003, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003113&stevilka=4929