POLITIKA I PEDAGOGIJA

1. POLITIKA I PEDAGOGIJA

2. 1. Odnosot na politikata i pedagogijata vo po{iroka smisla

3. Vospitanieto i obrazovanito sekoga{ pretstavuvale poseben op{testven i dr`aven interes. Vakviot interes e posebno naglasen zo{to na najneposreden i najorganoziran na~in toj se ostvaruva preku u~ili{teto i vospitno-obrazovniot sistem vo celina, kako dr`avni tvorbi staveni vo slu`ba na op{testvoto i dr`avata.

4. Samiot termin politika upatuva na poimite: dr`ava, dr`avni raboti, raboti koi se od dr`aven ineres. Vo ovaa smisla dr`avniot interes e i interes na politikata.

5. Takviot interes dosta eksplicitno se izrazuva vo funkcijata i struktuiraweto na u~ili{teto i u~ili{niot sistem vo celina koga se nastaujuva da se zadovolat osnovnite potrebi na sekoja dr`ava, bez razlika na specifi~nostite vo ureduvaweto, stepenot na ekonomski razvitok, razvojot na tehnikata, tehnologijata, kulturata i sl.

6. Prvo, u~ili{teto i u~ili{niot sistem vo celina vr{at kadrovska reprodukcija, so {to ovozmo`uvaat uspe{no funkcionirawe na ekonomskiot, politi~kiot i vrednosniot sistem na dr`avata.

7. Vtoro, so takvata svoja funkcija tie zadovoluvaat dve posebni potrebi i toa: obezbeduvaat stabilnost na dr`avnite funkcii ( konzervativna funkcija) i razvoj na dr`avata, razvitok na dr`avnata organizacija i neprekinata promena na dr`avata i najzinite funkcii (progresivna funkcija)

8. Vo kakov soodnos }e se zadovoluvaat ovie dve potrebi: ( konzervativnata i progresivnata) vo golema mera zavisi od: tipot na dr`avata, od nejzinata organizacija, od polo`bata na gra|anite vo nea, demokratijata, slobodata i sl.

9. 2. Vospitno-obrazovna politika

10. Vo sociolo{kata i politikolo{kata literatura glavno se upotrebuvaat terminite: obrazovna politika i obrazovna straregija. Imaj}i go obzir pedago{kiot pristap nie se opredeluvame za terminot vospitno-obrazovna politika, po|aj}i od faktot deka vospitanieto i obrazovanieto se komplementarni pedago{ki i op{testveni funkcii.

11. Treba, me|utoa, da naglasime deka i onie avtori koi go koristat terminot obrazovna politika, otkrivaj}i ja nejzinata sodr`ina, ja opfa}aat i vospitnata komponenta. Dosta ~esto, so identi~no zna~ewe nekoi avtori go koristat terminit prosvetna politika.

12. Osnovno pra{awe koe bara odgovor e – {to e ona {to treba da go opfa}a edna obrazovna politika?

13. Se razbira deka vo obrazovnata politika ne e dovolno da se navedat samo op{tite vode~ki principi na vospitanieto i obrazovanieto na edna zemja, tuku potrebno e dosta op{irno da se razraboti “ edinstvenata struktura na specifi~nite celi”koi gi opfa}aat:

14. op{tite celi na ~ove{tvoto od duhovna, filizofska i kulturna priroda; politi~kite celi koi sootvetstvuvaat so ineresite i opredelbite na nacionalnata zaednica; op{testveno-ekonomskite celi; {irokite obrazovni celi i; potesnite obrazovni celi koi se odnesuvaat na u~ili{niot sistem, negovite posistemi i institucii.

15. Me|utoa, prosvetnata politika ne pretpostavuva samo prosto nabrojuvawe na opredeleni celi, tuku bara i nivno rasporeduvawe spored nivniot prioritet vo razvojot.

16. ]e navedeme nekolku sva}awa na poimot obrazovna politika, so cel podobro da ja razbereme nejzinata su{tina, nejziniot karakter i funkcija.

17. Taka Simovi} ( 1990) veli daka obrazovnata politika na edna zemja e del na po{iroka op{testvena politika koja gi oblikuva celite i zada~ite na vospitanieto i obrazovanieto kako i sistemot na ustanovi i institucii so koi tie se realiziraat vo konkretnite uslovi na edno konkretno op{testvo.

18. Spored Nadrljanski ( 1997) taa e: konceptualno ureduvawe na prosvetata vrz baza na celite na globalniot razvitok na zemjata, prognoza vrz baza na fututologijata i komparativnite analizi na relevantnite dokumenti na stranskite iskustva.

19. Klu~en element na obrazovnata politika pretstavuvaat vospitanirto i obrazovanieto, odnosno, organizacijata i funkcioniraweto na prosvetnite ustanovi.

20. Poto~no, obrazovnata politika ja precizira : politikata na osnivaweto i finansiraweto na u~ili{tata, na~inot na upravuvawe, nivnata filozofija na vospitanie, nastavnite planovi i programi, nastavnite metodi, didakti~kite sretstva, nastavniot kadar, u~enicite, evaluacijata i sl.

21. Imaj}i go vo prdvid t.n. korelativen, reverzibilen odnos na ovie fenomeni, razbirlivo e deka sekoja promena vo op{tesrvoto bara promeni i vo samiot podsitem na vospitanie i obrazovanie, a potrebite za promeni vo sistemot vodat do redefinirawe na politikata.

22. Promenite za koi stanuva zbor mo`at da bidat od: razli~en karaker, obem i dlabo~ina i naj~esto se ozna~uvaat so poimot reforma na u~ili{teto, odnosno vospitanieto i obrazovanieto.

23. Reformata na obrazovanieto pretstavuva zbir na organizirani merki i postapki so koi u~ili{tata, fakultrtite i drugite obrazovni institucii gi transvormiraat i prilagoduvaat novonastanatite op{testveno - ekonomski, politi~ki, kulturni i nau~no- tehnolo{ki uslovi, kako i promenite vo filozofijata, sodr`inite i metodite na vospitanie i obrazovanie. Toa podrazbira aktivnost na sproveduvawe na odredeni promeni vo vospitno-obrazovniot sistem i organizacijata na `ivotot i rabotata vo vospitno-obrazovnite ustanovi na toj sistem.

24. Sproveduvaweto na takvite promeni, odnosno, obidot sistemot da se transformira od postojnata nedovolno funkcionalna sostojba vo nova ‘poproduktivna” se ozna~uva kako strategija.

25. Vakvata preobrazba pretstavuva intencionalen proces na transformacija koj treba da se sproveduva planski, sovesno i pravovremeno, {to pretpostavuva jasno definirawe na : celite na promenite, metodite i dinamikata, nositelite na promenite, odnosno, ~ovekovite i drugi resursi za nivno sproveduvawe, kako i mehanizmite za sledewe na uspe{nosta na promenite. ( Ratkovi}, 2000)

26. Ottuka strategijata na razvojot na vospitno-obrazovniot sistem, odnosno, strategijata na voveduvawe na promenite, mo`e da se odredi kako : zbir ili redosled na postapki so koi se saka da se postignat odredeno celi na vospitanieto i obrazovanieto, da se naso~i razvitokot i da se usoglasat deluvawata na site elementi i segmenti na sistemot, celishodno da se odredi tro{eweto i koristeweto na site resursi , da se (re) definiraat prioritetite, da se uravnote`at efektite, da se koregiraat i dopolnat, kako i da se obavi kontrola i sankcionirawe.( Mijatovi}, 1999)

27. Uspe{nosta na odredena obrazovna politika najneposredno zavisi od: podgotovkata i primenata na strategijata na razvojot na sistemot na vospitanie i obrazovanie, koja operacionalizirana vo soodvetni taktiki obezbeduva uspe{no upravuvawe so sistemot ( Nadrljanski,1997)

28. 3. Obrazovnata strategija i planiraweto

29. Naredna zna~ajna faza e razrabotkata na obrazovnata strategija koja treba da gi zadovoluva barawata na op{tata politika, no i da gi zadovoluva barawata na planiraweto.

30. Vo prviot slu~aj taa treba da bide globalna: da gi opfa}a site oblici i nivoa na obrazovanie vo edna zemja da bide integrirana vo drugite sistemi na celi na politikata na zemjata (op{testvena i stopanska) i umereno doloro~na vo soodnos so tempoto na politi~kite alternativi koi }e se javuvaat. Po

31. Po odnos na barawata na planiraweto obrazovnata strategija treba da bide: specifi~na i da mo`e da odgovori na barawata na planiraweto i dinami~na za da mo`e da vodi smetka za tvore~kiot proces na evolucijata i inovaciite.

32. Celta na planiraweto e vo toa da go olesni donesuvaweto na odluki na poedinite nivoa, kade mora sa se primenuvaat strate{kite direktivi. Vsu{nost, taa pretpostavuva “ kombinacija na na~inite i sredstvata za sproveduvawe na politikata” a bidej}i “ op{testvenata stvarnost se nao|a vo sostojba na postojani promeni... planiraweto mora da bide neprekidna operacija”

33. Takvoto planirawe, me|utoa, ne smee da bide diktatorsko, niti pak da vodi kon izedna~uvawe na sestranoto so totalnoto planirawe. Ottuka, “logi~en proces bi bil onoj koj se dvi`i od politikata kon strategijata i od strategijata kon planiraweto”

34. Po odnos na karakerot na strategijata denes se smeta za zastarena onaa strategija koja se rakovodi od “ principite na linearnata ekspanzija na sistemot i brojot na opfatenata populacija” zaradi toa {to te{ko se predviduva vo takva dinami~na oblast kakvo {to e obrazovanieto. Kvantitativnite medodi se primenlivi i se dobri samo za onie obrazovni sistemi koi vo podolg vremenski period se stabilni.

35. Sovremenite dinami~ni promeni vo site sferi na `ivotot i rabotata na ~ovekot, vo ovoj kontekst i vo sferata na obrazovanieto pretpostavuvaat: kvalitativni promeni vo ovaa oblast, pogolema efikasnost na obrazovniot proces, nadminuvawe na postojnata neramnote`a vo obrazovnite sistemi, vnatre{na kvalitativna pedago{ka reforma na u~ili{teto, orientacija kon posojano barawe na inovacii i sl.

36. Strategijata na lineatnata ekspanzija so primena na metodot na eksrapolacija denes, stanuva zastarena zaradi toa {to takvata strategija ne gi opfa}a kvalitativnite aspekti na promenite vo ovaa sfera.

37. Ottuka , kako nu`nost se nametnuva potrebata od alternativni strategii na vospitanieto i obrazovanieto, zaradi toa {to “celite na obrazovanieto , po definicija ne mo`at da se ograni~at na kolo~inski opredeleni dostreli, koi posebno se vrzuvaat za celite na vrabotuvawweto i samovrabotuvaweto. Po definicija, celite na obrazovanieto mora da soodvetstvuvaat i so razvojot na poedinecot i razvojit na sredinata i op{testvoto, koe mo`e da bide samo nacija, ili teritotija vo koja `ivee edna nacija.

38. Takvite celi neminovno naso~uvaat i kon iznao|awe na re{enija za problemite koi vlijaat na organizacijata na zaednicata na: me|ukomunalnite, me|ueti~kite i lingvisti~kite odnosi.

39. UNESKO sugerira na izraboruvawe na alternativni obrazovni strategii, koi sodr`at inegrirani obrazovni celi i go pretpostavuvaat ekolo{kiot pristap ( sekoj u~ili{en sistem e komponenta na sredinata vo koja se razvivaat poednincite i grupite), barawe sodr`inite na pedago{kite metodi da bidat raznovidni i da soodvetstvuvaat so sredinata.

40. Toa pretpostavuva i barawe za razvoj na obrazovnite dejnosti i nadvor od u~ili{teto. Se insistira na faktot deka u~ili{teto ne e edinstvena op{testvena i `ivotna sredina za deteto. Problemite od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto ne mo`at da se re{avaat parcijalno, tuku vo ramkite na po{irokiot op{testven sistem.

41. Ottuka, nemo`at da zadovolat onie strategii koi se ograni~uvaat samo na u~ili{niot sistem.

42. Od druga strana, mo{ne indikativna i kategori~na e konstatacijata i porakata deka “ pogre{no e obrazovanieto, ili samo u~ili{tata, da se smetaat samo kako izraz na: vladee~kite op{testveni sili, na re`imot koj e na vlast i pri toa da se isklu~uvaat drugite komplementarni, nezavisni ili neprijatelski faktori vo edno op{testvo,”

43. Pri izborot na celite na obrazovanieto i nivnata modifikacija posebno zna~ewe imaat: ... “ pedago{kata misla, filizofijata, teorijata i naukata za obrazovanie i voop{to, ideologijata.”

44. Tokmu zatoa se slu~uva permanentno “ svetot na obrazovanieto, a posebno u~ili{tata da bidat teren na neprikladni raspravi i sudiri” pri nastojuvawata da se izberat obrazovnite nasoki i celi. Vo ovaa smisla ni edno demokratsko op{testvo ne e vo mo`nost da gi usoglasi po{irokite ineresi na op{testvoto ako ne go respektira vakviot fakt.

45. Toj zboruva za dve tendencii vo ovaa oblast: etaetisti~ka i samoupravna.

46. @lebnik smeta deka “ konfrontacijata pome|u ovie dve tendencii mora da bide nau~no kriti~na, so kompleksna nau~na analiza pri {to posebno upatuva na faktot deka “ sekoja dr`ava do izvesna mera go ograni~uva poedinecot”.

47. Q. Koprovski zboruva za “ konformisti~ki i apologetski stav na pedagogijata sprema prosvetnata politika” pri {to naglasuva deka “ Op{testvoto, politikata }e dojde vo sudir so sebe si i celite na reformata, ako gi re{ava provlemite bez pedagogijata. Vakvata iluzija na politikata deka mo`e da gi re{ava problemite vo vospitanieto i obrazovanieto bez pedagogijata e posledica na politi~koit voluntarizam i nepostoeweto na obrazovna strategija”

48. Spored viduvaweto na [vajcer, “ prosvetnata politika ja iniciraat politi~arite, dr`avata i po odnos na pedago{kata praktika taa e direktivna. Ako prosvetnata praktika ne e direktivna taa prestanuva de bide prosvetna politika” “ Se sproveduva opredelena prosvetna politika vo smisla na kanalizirawe na tekovite na vospitno-obrazovnata praktika vo nasoka na opredeleni op{testveni celi, vrz osnovana opredeleni op{testveni koncepcii”

49. Prosvetnata politika ja donesuvaat politi~arite ( so zakoni, instrukcii), a pedagozite neposredno rabotat na nejzinoto realizirawe vo pedago{kata vospitno-obrazovna praktika.

50. Modelite, pedago{kite sredsta i metodi teoriski i normativno gi elaborira i fundira pedagogijata ( kako teotija i nauka za vospitanieto). Taa, isto taka , pedagogijata ja istra`uva pedago{kata praktika vo smisla dali taa sodvetstvuva so postavenite celi i koncepcii i kolku ostvaruvaweto na celite soodvetstvuvaso postavenite celi i zada~i na vospitanieto i obrazovanieti i kolku sredstvata i metodite koi se primenuvaat vo pedago{kata praktika se efikasni.