doc.dr. Darko Drev, univ.diplž.kemž. Inštitut za vode Republike Slovenije

1. Predpisi s področja odvajanja in čiščenja tehnoloških odpadnih voda iz vidika nacionalne zakonodaje in EU direktiv • doc.dr. Darko Drev, univ.dipl.inž.kem.inž. • Inštitut za vode Republike Slovenije GZS, Ljubljana 13.10.2011

2. Direktiva 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000, ki določa delovanje Skupnosti na področju vodne politike Direktiva 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode Direktiva 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja Direktiva 2008/98/ES z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv

3. Vodna direktiva 2000/60/ES Ker je Direktiva 2000/60/ES je okvirna, so ji podrejene ostale direktiva na področju upravljanja voda. Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. - preprečuje nadaljnje slabšanje stanja vodnih ekosistemov - varuje in izboljšuje ekološko stanje - vzpodbuja trajnostno rabo vode, ki temelji na dolgoročnem varstvu razpoložljivih vodnih virov - večje varstvo in izboljšanje vodnega okolja - posebnimi ukrepi za postopno zmanjšanje odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih snovi

4. - ustavitev ali postopno odpravo odvajanja emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi - zagotavlja postopno zmanjšanje onesnaženosti podzemne vode - preprečuje njeno nadaljnje onesnaževanje - prispeva k blažitvi učinkov poplav in suš – zagotavljanje zadostnih zalog kakovostne površinske in podzemne vode , potrebne za trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode, – zmanjšanje onesnaževanja podzemne vode – varstvo teritorialnih in morskih voda – odpraviti onesnaževanje morskega okolja

5. Direktiva 96/61/ES preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja je poznana kot IPPC direktiva • onesnaževanje vode • onesnaževanja zraka • odpadki • hrup • itd. BAT - najboljša razpoložljiva tehnologija Dovoljenja za nove obrate Zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom Celostni pristop k izdajanju dovoljenj IPPC zavezanci Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen.

6. DIREKTIVA SVETA 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode PRILOGA III INDUSTRIJSKI SEKTORJI 1. predelava mleka 2. pridelava sadnih in zelenjavnih proizvodov 3. proizvodnja in polnjenje brezalkoholnih pijač 4. predelava krompirja 5. mesna industrija 6. pivovarne 7. proizvodnja alkohola in alkoholnih pijač 8. proizvodnja živalske krme iz rastlinskih proizvodov 9. proizvodnja želatine in lepila iz kož, krzna ali kosti 10. proizvodnja slada 11. industrija za predelavo rib

7. ZAKON O VARSTVU OKOLJA (Ur.l. RS, št. 41/04,20/06, 39/06, 70/08, 108/09) ZAKON O VODAH(Ur.l. RS, št. 67/02, 57/08) Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur.l. RS, št. 61/11) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij(Ur.l. RS, št. 51/11) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken (Ur. l. RS, št. 7/07) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo usnja in krzna(Ur.l. RS, št. 45/07)

8. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora in predelovalnih obratov živalskih stranskih proizvodov (Ur.l.RS, št. 45/07) Uredba oemisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač (Ur.l.RS, št. 45/07) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo rastlinskih in živalskih olj in masti (Ur.l.RS, št. 45/07) Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 54/11) Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda(Ur.l.RS, št. 104/09, 14/10)

9. Izvedba prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obsega: – merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem; – vzorčenje odpadne vode; – merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem; – pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev; – kemijsko, biološko in ekotoksikološko analiziranje vzorca odpadne vode glede na osnovne in dodatne parametre ter mikrobiološko preskušanje vzorca; – vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote terizračun letne količine odpadne vodein letne količine onesnaževal; – izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadnevode za posamezen parameter, če je zanj s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz posamezne vrste naprav ali emisijo posameznega onesnaževala pri odvajanju odpadnih voda, (v nadaljnjembesedilu: poseben predpis) za posamezno vrsto naprav ali komunalno oziroma skupno čistilno napravo, določena mejna vrednost, in – izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

10. Osnovni parametri odpadne vode za naprave so: - temperatura, - pH-vrednost, - neraztopljene snovi - usedljive snovi, - KPK - BPK 5 Specifični pričakovani parametri so določeni v specifičnih uredbah za posamezno vrsto Industrije. Pri obratovalnem monitoringu mora zavezanec zagotavljati izvedbo: – trajnih meritev količine odpadne vode in temperature, če je tako določeno s splošno emisijsko uredbo, ter trajnih meritev drugih parametrov, če je tako določeno s posebnim predpisom, – občasnih meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.

12. Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav za proizvodnjo tekstilij za odvajanje neposredno v vode in javno kanalizacijo

15. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (1) Načrt vsebuje: 1. opis administrativne ureditve: – podatke o pripravljavcu načrta ter navedbo predpisov in mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda; – podatke o zemljepisni opredelitvi vodnega območja; – podatke o obdobju, za katerega se sprejema načrt; 2. opis stanja na območju načrta: – opis značilnosti vodnega območja; – prikaz območij s posebnimi zahtevami; – opis monitoringa in oceno stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda; – prikaz obremenitev in presojo vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda; – ekonomsko analizo obremenjevanja voda; 3. povzetek programa temeljnih ukrepov;

16. 4. pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne obremenitve za doseganje ciljev do leta 2015: – oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 in – pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembnih obremenitev za doseganje ciljev do leta 2015; 5. podrobnejšo opredelitev ciljev načrta upravljanja voda; 6. povzetek programa dopolnilnih ukrepov; 7. finančna sredstva za izvedbo programa ukrepov; 8. povzetek aktivnosti in rezultatov sodelovanja z javnostjo; 9. priloge. (2) Načrt ima besedilni in kartografski del, ki ga ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavi na svoji spletni strani in je na vpogled na sedežu ministrstva. (3) Original načrta v digitalni in analogni obliki se hrani na ministrstvu. Digitalna oblika načrta je del vodnega katastra.

17. (3) Original načrta v digitalni in analogni obliki se hrani na ministrstvu. Digitalna oblika načrta je del vodnega katastra. (4) Dostop do vsebin iz načrta zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje z uporabo računalniške aplikacije »Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda«, ki: – podaja prikaz vsebin iz načrta na vodno telo; – podaja prikaz usmeritev urejanja na območjih poplavljanja znotraj vodnih teles; – podaja prikaz usmeritev za varovana območja znotraj vodnih teles, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda; – povezuje besedilni in kartografski del načrta s programom ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011–2015 in določa, na katerih vodnih telesih se posamezni ukrepi izvajajo, ter – omogoča pregled posameznih vsebin na vodno območje, porečje oziroma povodje in vodna telesa. (5) Podrobna vsebina načrta je določena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe. (6) Podrobnejša vsebina računalniške aplikacije iz četrtega odstavka tega člena in njena uporaba sta določeni v prilogi načrta.

18. Določitev okoljske dajatve 1) Okoljska dajatev se plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se okoljska dajatev ne plačuje za: – odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti in se v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, uporablja za gnojilo v kmetijstvu; – snovi v industrijski odpadni vodi, ki ne presegajo koncentracije in letne količine za snovi, določene v tabeli 1 iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe; – strupene snovi za vodne bolhe iz tabele 1 iz Priloge 1 te uredbe, če se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. Znesek okoljske dajatve na enoto obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je 26,4125 eura.

20. IZRAČUN OKOLJSKE DAJATVE Mešane odpadne vode Tehnološke odpadne vode

21. ZAKLJUČKI IN SKLEPI • OBSTOJEČI PREDPISI GLEDE ONESNAŽEVANJA VODA SO DOKAJ STROGI • PRI STRIKTNEM IZVAJANJU PREDPISOV VELIKO TOVARN NE BI DOBILO OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA • V PRIHODNOSTI LAHKO PRIČAKUJEMO ŠE OSTREJŠE ZAHTEVE ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA • UČINKOVITO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA JE LAHKO TUDI EKOMSKO UPRAVIČENO (DAJATVE DRŽAVI, PLAČILO ČN, STROŠEK ZA SVEŽO VODO, TOPLOTNE IZGUBE, ITD.) • PRODUKTI, KI NASTANEJO PRI ČIŠČENJU SO LAHKO TUDI KORISTNI (TOPLOTNA ENERGIJA, BIOMASA, RECIKLIRANA VODA, ITD.)