Dr. Božo Grafenauer Tjaša Ivanc, univ. dipl. pravnica Dr. Boštjan Brezovnik Gradivo (prosojnice) za pripravo na stroko

1. Dr. Božo Grafenauer Tjaša Ivanc, univ. dipl. pravnica Dr. Boštjan Brezovnik Gradivo (prosojnice) za pripravo na strokovni izpit iz upravnega postopka Februar 2009

2. ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU • (uradno prečiščeno besedilo)(ZUP-UPB2) • je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 24/06 z dne 7.3.2006 • Prečiščeno besedilo zakona obsega: • - Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 z dne 1.10. 1999), • - Zakon o spremembah Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP-A (Uradni list RS, št. 70/2000 z dne 8.8.2000), • - Zakon o dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP-B (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14.6.2002), • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP-C (Uradni list RS, št. 73/04 z dne 5.7.2004) • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-D (Uradni list RS, št. 119/05 z dne 28.12.2005) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-E), Uradni list RS, št. 126/07 ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-F), Uradni list RS, št. 65/08

3. ZAKON O UPRAVNEM SPORU(ZUS-1)je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 105/2006V zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku je pomembna UREDBA O UPRAVNEM POSLOVANJU(Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, (122/07 – popr.), 31/08),še posebej določbe o poslovanju s strankami v upravnih postopkih (členi 6-25), določbe o sprejemanju vlog (členi 105-117) in določbe o pridobivanju in posredovanju podatkov (členi 199-205)

4. Postopek je natančno določen potek ravnanj pri ustvarjanju pravnih aktov, sestavljajo pa ga posamezna dejanja, ki si sledijo in se opravljajo na predpisan način in po določenem redu. Z njim se določajo vrsta, vsebina, oblika, potek, čas, kraj, način, namen… posameznega dejanja oziroma akta. Upravni postopek je postopek, v katerem pristojni organi (predvsem upravni) odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank s kakšnega upravnega področja (to je v konkretni upravni zadevi). Upravni postopek je skup (splet, sistem) postopkovnih pravil vodenja postopkov in odločanja v upravnih zadevah. Zagotavlja zakonito in urejeno uporabo materialnih predpisov v konkretnih zadevah.

5. V teoriji poznamo oziroma ločimo splošni upravni postopek (skupna splošna procesna pravila, vsebovana v ZUP) posebne upravne postopke (to je procesna pravila za postopanje na posameznih upravnih področjih oz. o posameznih vprašanjih upravnega postopka; gre za pravila, ki so vsebovana v materialnih zakonih, v nekaterih primerih tudi v posebnih procesnih zakonih; najdemo jih na področju davkov, carin, obrti, inšpekcijskega nadzora, zdravstvenega zavarovanja, socialnih dajatev, šolstva … Med temi postopki velja subsidiarnost (dopolnilnost) uporabe ZUP

6. Sistematika ZUP ZUP ima šest delov, razčlenjenih v skupaj dvajset poglavij (več kot 325 členov). Prvi del - temeljna načela, pristojnost, stranka in njeno zastopanje, jezik v postopku, občevanje organov in strank, vročanje, roki in naroki, vrnitev v prejšnje stanje, vzdrževanje reda, stroški postopka Drugi del obravnava postopek na prvi stopnji: začetek postopka in zahtevki strank, postopek do izdaje odločbe (splošna načela, dokazovanje), odločba, sklep Tretji del obravnava pravna sredstva - pritožbo in izredna pravna sredstva Četrti del - izvršba Peti del - nadzor nad izvajanjem ZUP in posebnim upravnim postopkom Šesti del - izvajanja zakona ter prehodne in končne določbe

7. Kateri organi in kdaj postopajo po ZUP Kateri organi postopajo po ZUP Kdaj se postopa po ZUP -ministrstva - organi v sestavi ministrstev (uprave, inšpektorati; uradi…) -upravne enotein-druge območne enote ministrstev Če gre za upravno zadevo (to je vsak posamezen primer z nekega upravnega p področja) Organi državne uprave Drugi državni organi Državni zbor, sodišča, državni tožilec… Če gre za neposredno uporabo predpisov Organi samoupravnih lokalnih skupnosti skupnosti - občinska uprava - župan Če se odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih Nosilci javnih pooblastil Agencije, zbornice, javna podjetja, javni zavodi, gospodarske družbe… -gospodarske javne službe (npr. javna podjetja…); -na področju negospodarstva (šole, muzeji, bolnice, drugi zavodi…), ko odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev Izvajalci javnih služb

8. JAVNO POOBLASTILO Ustava določa (v drugem odstavku 121. člena), da lahko z zakonom samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave. Javno pooblastilo pomeni, da imajo organizacije (javna podjetja, javni zavodi, združenja, zbornice, univerze, ustanove, agencije…), ki so sicer zunaj organizma državnih organov oblasti, nekatere pravice in dolžnosti državnih organov, kar pomeni, da v določenih primerih uresničujejo svoje naloge s pomočjo izdajanja aktov oblastne narave - ko torej v razmerju do drugih subjektov nastopajo avtoritativno, z močnejšo voljo. Javno pooblastilo je torej pravica organov oziroma in organizacij, ki niso državni organi, da izvršujejo funkcije uprave.

9. TEMELJNA NAČELA ZUP • načelo zakonitosti, • varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, • načelo materialne resnice, • načelo zaslišanja stranke, • prosta presoja dokazov, • dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic, • samostojnost pri odločanju, • pravica pritožbe, • ekonomičnost postopka

10. NAČELO ZAKONITOSTI Ustava RS določa (v četrtem odstavku 153. člena), da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. V prvem odstavku 6. člena ZUP pa je določeno: "Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Načelo zakonitosti preprečuje samovoljnost in arbitrarnost upravnih organov in uradnih oseb. “Zdravilo” za kršitev tega načela je pritožba in upravni spor. Pri odločanju v okviru upravnega postopka mora tako: vsaka odločba (posamični upravni akt) temeljiti na "vsebinskem" oz. materialnem predpisu, to je zakonu, ki vsebuje določila o pravicah in obveznostih na nekem upravnem področju; (tkim. materialna zakonitost) ves postopek potekati v skladu z določili ZUP in drugih posebnih upravnih postopkov (tkim. formalna zakonitost)

11. Načelo zakonitosti pride do izraza tudi pri odločanju po prostem preudarku (diskreciji), saj mora biti: -odločba izdana v mejah pooblastila, -odločba izdana v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano, -v odločbi naveden predpis, po katerem je organ upravičen za tako odločanje, -odločba obrazložena in utemeljena v tistem delu, kjer je bil uporabljen prosti preudarek. V materialnih predpisih kaže na pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (diskreciji) predvsem dikcija, da pristojni organ “lahko” (ali npr. “sme”) priznati neko pravico.

12. Iz načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi izhaja dvojna vloga organa, saj mora hkrati varovati zakonite pravice strank in drugih udeležencev postopka javne koristi (interese) Pri postopanju in odločanju morajo organi oziroma uradne osebe Uporabiti nasproti stranki tiste ukrepe za dosego namena predpisa, ki so za stranko ugodnejši Omogočiti strankam čim lažjo uveljavitev pravic, vendar ne v nasprotju z javno koristjo Glede na dano dejansko stanje opozoriti stranko na kakšne pravice po materialnih predpisih Skrbeti, da (procesna) nevednost in neukost ni v škodo strankinihpravic

13. NAČELO MATERIALNE RESNICE pomeni, da je treba v upravnem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo Materialna resnica pomeni skladnost ugotovljenih in stvarnih (dejanskih) dejstev - zahteva torej, da se ugotovljena dejstva skladajo s stvarnostjo, da ustrezajo objektivnemu, resničnemu stanju. skladnost skladnost ugotovljeno dejansko materialna resnica Materialno resnico ugotovimo jo s pomočjo oziroma na osnovi dokazil: listin, prič, izvedencev, ogleda, izjave stranke, drugih dokaznih sredstev. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev (verjetnost = možnost, da se ugotovljena dejstva skladajo s stvarnostjo) lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon Nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje je v pritožbenem postopku in v upravnem sporu razlog za odpravo odločbe.

14. NAČELO ZASLIŠANJA STRANKE pomeni, da je, preden se izda odločba, stranki treba dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Možnost aktivne udeležbe v postopku se npr. kaže v pravici navajati dejstva, izjaviti se o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, sodelovati pri izvedbi dokazov in se seznanjati z uspehom dokazovanja, zahtevati ustno obravnavo in na njej sodelovati ter postavljati vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, izreči se o izvedenih dokazih… Bistvo načela pravica stranke, da sodeluje v postopku in se izjavi o dejstvih dolžnost organa, da stranki to omogoči Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

15. SKRAJŠANI UGOTOVITVENI POSTOPEK (144. člen ZUP) • Organ lahko po skrajšanem ugotovitvenem postopku takoj odloči o zadevi (brez, da bi dal strankam možnost, da se o izjavijo o ugotovljenih dejstvih): • če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana, • če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi, • če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazili le posredno dokazujejo in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi, • če gre za nujne ukrepe v javnem interesu (če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti), ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.

16. PROSTA PRESOJA DOKAZOV »O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka«. razčlenitev (analiza) - primerjava (komparacija) - združitev (sinteza) Pri ugotavljanju materialne resnice in prostem presojanju je treba upoštevati dokazna pravila (v zakonu predpisana dokazila, zakonite domneve, fikcije).

17. DOŽNOST GOVORITI RESNICO IN POŠTENA UPORABA PRAVIC Gre za načelo “usmerjeno” k stranki. Ta mora dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno. Nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeni razlog. Izdaja ugodne odločbe na podlagi neresničnih navedb strank je obnovitveni razlog

18. SAMOSTOJNOST PRI ODLOČANJU ima dva vidika samostojnost uradneosebe pri opravljanju dejanj, vodenju postopka in odločanju samostojnost organa pri vodenju postopka in odločanju To pomeni, da sta pri vodenju postopka, odločanju v upravnih zadevah, opravljanju dejanja v postopku samostojna v okviru in na podlagi zakonov in drugih predpisov.

19. PRAVICA PRITOŽBE • V ustavi je pravica do pravnega sredstva določena v 25. členu: Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih“ • ZUP pa določa: • da je pritožba dovoljena zoper vsako odločbo, izdano na prvi stopnji (izključi se lahko samo z zakonom); zoper odločbo druge stopnje ni pritožbe (mogoč je upravni spor in izredna pravna sredstva, • kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojen predstavniški organ ali vlada pritožba ni dovoljena, • kadar odloča na prvi stopnji ministrstvo, je pritožba dovoljena samo, če tako določa zakon (ta mora določiti tudi, kdo o pritožbi odloča), • da se lahko pritožba se lahko vloži tudi takrat, ko organ prve stopnje ne odloči o zahtevi stranke oziroma ne izda odločbe v predpisanem roku (čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu - v primeru skrajšanega ugotovitvenega postopka; oziroma najpozneje v dveh mesecih - v primeru posebnega ugotovitvenega postopka). Gre za institut molka uprave oziroma molka organa.

20. S spremembami ZUP-a (ZUP-E; Uradni list, št. 126/07) je strankam dana možnost, da se pravici do pritožbe odpovedo. Pravna posledica takšne odpovedi (če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke v postopku), je da postane odločba s tem že dokončna. V zakonu je tudi posebej določeno, da postane odločba prve stopnje izvršljiva, ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke. 229.a člen (1) Stranka ali druga oseba, v katere pravice ali pravne koristi posega odločba se lahko v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, do poteka roka za pritožbo odpove pravici do pritožbe. Izjava o odpovedi pravici do pritožbe se da pisno ali ustno na zapisnik. (2) Odpoved pravici do pritožbe je možna po vročitvi odločbe, če zakon ne določa drugače, sicer nima pravnega učinka. (3) V enostavnih upravnih zadevah in zadevah manjšega pomena, v katerih je udeležena samo ena stranka, je odpoved pravici do pritožbe dopustna tudi pred vročitvijo odločbe. (4) Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je v primerih iz prejšnjega odstavka dana pred vročitvijo odločbe. Preklic izjave o odpovedi je dopusten do vročitve odločbe. (5) Odpoved pravici do pritožbe učinkuje od dneva, ko organ dobi pisno izjavo oziroma ko stranka da izjavo ustno na zapisnik.

21. EKONOMIČNOST POSTOPKA Ekonomičnost postopka ima dva bistvena elementa, to je čas – hitrost stroške – varčnost Hitrost vodenja postopka, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo časa za stranke in druge udeležence v postopku pa ne sme iti v škodo drugih načel ZUP.

22. PRISTOJNOST področje dela – stvarna pristojnost S pristojnostjo se določata območje (teritorij) delovanja – krajevna pristojnost

23. Stvarna pristojnost državnih organov za odločanje v upravnih zadevah na drugi stopnji na prvi stopnji - upravna enota - ministrstvo (stvarno pristojno) - organ v sestavi, če je ustanovljen za določeno upravno področje - ministrstvo - organ v sestavi ministrstva

24. Stvarna pristojnost občinskih organov na prvi stopnji na drugi stopnji občinska uprava župan stvarno pristojno ministrstvo, če gre za prenesene naloge

25. Stvarna pristojnost nosilcev javnih pooblastil na prvi stopnji na drugi stopnji organ, določen z zakonom organ, ki ga določa zakon (če zakon tega ne določa, odloča stvarno pristojno ministrstvo) oziroma drug predpis če odloča nosilec javnega pooblastila, določen s predpisom občinskega sveta župan

26. Nekaj primerov stvarne pristojnosti na prvi stopnji odloča na drugi stopnji odloča Davčni uradi Davčne uprave Ministrstvo za finance Centri za socialno delo Ministrstvo za delo, družino in soc. zadeve Območna enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Direkcija zavoda za zdravstveno zavar. Območne enote zavoda za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Posebna enota na sedežu Zavoda Pooblaščeni delavci Zavoda za zaposlovanje, ki so razporejeni v org. enotah zavoda Generalni direktor ZZZS

27. Izjemo od načela izključne pristojnosti omogoča zakonska določba, da lahko Vlada RS z uredbo (Uredba o upravnem poslovanju) določi, da organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v posameznih upravnih zadevah na območju celotne države - kot na primer: • izdajajo osebne izkaznice, potne liste, vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja, • vodijo postopke odmere davka na promet rabljenih motornih vozil, • izdajajo potrdila iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, • opravljajo upravne overitve, • opravljajo potrjevanje podpor kandidatom za volitve poslancev in predsednika republike, • potrjujejo podpore za razpis referenduma (razen lokalnega), idr.

28. Pravila za določanje krajevne pristojnosti: • v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine – po kraju, kjer ta leži; • v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost organov, pravnih oseb in njihovih enot - po njihovem sedežu; • v zadevah, ki se nanašajo na poklicno dejavnost posameznikov - po kraju, kjer se dejavnost pretežno opravlja oziroma naj bi se opravljala; • v drugih zadevah – po stalnem prebivališču stranke (če stranka nima stalnega prebivališča v državi, po njenem začasnem prebivališču v državi, če niti tega nima, pa po njenem zadnjem stalnem oziroma začasnem prebivališču v državi; • v zadevah, ki se nanašajo na vodno plovilo ali zrakoplov - po sedežu organa, ki je sicer pristojen za upravno zadevo (kjer se vodi register plovil oziroma zrakoplovov); • če se krajevna pristojnost ne da določiti po navedenih pravilih, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.

29. Spor o pristojnosti je spor o tem, kateri organ naj odloča o konkretni zadevi. negativen (ko več organov odklanja pristojnost) pozitiven (ko si več organov lasti pristojnost) O sporu o pristojnosti odloči pristojni organ (vlada; ministrstvo, pristojno za upravo; župan, ustavno sodišče…) na predlog organa ali stranke - o sporu se odloči s sklepom zoper ta sklep ni pritožbe, stranka pa lahko začne upravni spor (razen, če je o sporu odločalo ustavno sodišče).

30. Uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka in za odločanje Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča le uradna oseba, ki je za to pooblaščena z zakonom ali (v skladu z zakonom) s pooblastilom predstojnika organa. Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu za: za vodenje postopka oz. opravljanje dejanj v postopku pred izdajo odločbe (vsa dejanja, razen izdajati odločbe in sklepe, s katerimi se konča postopek) za vodenje postopka pred odločitvijo in odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev ki ima predpisano stopnjo izobrazbe Pooblastilo se lahko da uradni osebi opravljenstrokovni izpit iz upravnega postopka

31. Vrsta in stopnja izobrazbe ter vsebina strokovnega izpita je predpisala Vlada RS z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04, 17/06) enostavne najzahtevnejše Uredba glede na zahtevnost loči tri vrste upravnih postopkov zahtevne pisni del Strokovni izpit iz upravnega postopka ustni del za srednjo izobrazbo za višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo

32. POOBLASTILO URADNI OSEBI ZA ODLOČANJE V UPRAVNIH ZADEVAH Upravna enota …. Načelnik Številka: Datum: Na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP-UPB2 (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/06, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08) in 47. člena Zakona o državni upravi, ZDU-1-UPB4 (Uradni list Republike Slovenije, št. 113/05, 126/07-ZUP-E) izdajam naslednje P O O B L A S T I L O V Upravni enoti …. , Oddelku za upravne notranje zadeve, pooblaščam za odločanje v upravnih zadevah…… (npr. izdajanje dovoljenj za začasno in za stalno prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji) K. L., univerzitetnega diplomiranega pravnika, rojen ….. , referenta za tujce. Pooblastilo se izdaja za odločanje v zadevah iz 42. člena Zakona o tujcih, ZTuj-1-UPB5 (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/08).Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Načelnik Upravne enote ……… žig R. R. Vročiti: 1. K. L. - tu 2. Arhiv, tu

33. IZLOČITEV URADNE OSEBE • Uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopkuv primeru naslednjih izločitvenih razlogov: • če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soopravičenec ali sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke; • če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti; • če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; • če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. • Stranka lahko zahteva izločitev uradne osebe tudi, če druge okoliščine (prijateljstvo ali sovraštvo s stranko, dolžniško-upniško razmerje ipd.) zbujajo dvom o nepristranosti uradne osebe. • O izločitvi se odloči (vlada, predstojnik organa, župan….) s sklepom, v katerem je treba določiti uradno osebo, ki bo namesto izločene osebe opravljala posamezna dejanja ali vodila celoten postopek oziroma odločila o zadevi. Zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranke za izločitev, je dovoljena pritožba.

34. PRAVNA POMOČ se daje za opravo posameznega dejanja v postopku, ki ga je treba opraviti izven območja pristojnega organa, organ (ki vodi postopek) pa lahko prosi drug organ tudi za pojasnila in podatke, potrebne za ugotovitev dejstev, pomembnih za izdajo odločbe. Zaprosilo je vloga, s katero en organ zaprosi drugega za pravno pomoč. Vsebuje navedbo procesnega dejanja, ki naj ga zaprošeni organ opravi, način oprave dejanja, ali naj se sestavi zapisnik, pošlje ustrezna listina ipd. Zaprošeni organ mora zaprosilu ugoditi (v mejah svojega območja in delovnega področja) brez odlašanja, najkasneje pa v 30 dneh od prejema zaprosila. 34.a člen Upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, so dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve.

38. Priznanje lastnosti (položaja) stranke v postopku je odvisna od materialnega predpisa, ki ureja neko področje. Organ mora med postopkom uradni dolžnosti skrbeti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (143. člen). Organ mora osebe za katere ve oziroma to izve med postopkom po uradni dolžnosti obvestiti (pritegniti) o pravici udeležbe v postopku (o tem ni treba izdati posebnega sklepa). Npr. imetnik služnosti na zemljišču, kjer se bo gradil objekt, dedič v primeru denacionalizacije ipd. Če kdo zahteva vstop v postopek (med postopkom) oziroma priznanje lastnosti stranke se o tem obvestijo druge stranke, uradna oseba pa izda o tem sklep (zoper zavrnilni sklep je dovoljena pritožba). Prosilec mora v vlogi navesti v čem je njegov pravni interes in predložiti dokaze za to (142. člen). Pravni interes (korist) je neposreden, na zakon ali drug predpis oprt osebni interes (osebni interes stranke, ki je neposreden ali/in praven). Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec, ta možnost ni bila dana je to (237/2 ZUP) bistvena kršitev pravil postopka, je pa to tudi razlog za obnovo postopka (260/9).

40. Če stranka med postopkom umre je nadaljevanje postopka odvisno od narave upravne zadeve: • tipične osebne pravice in obveznosti s smrtjo upravičenca oziroma zavezanca prenehajo in jih ni mogoče podedovati (potni list, vpoklic na vojaške vaje…) - zato se v takem primeru postopek s sklepom ustavi (sklep organ razglasi na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje - zoper ta sklep je dovoljena pritožba). • pri pravicah in obveznostih, ki lahko preidejo na pravne naslednike se postopek nadaljuje, ker ima rešitev zadeve učinek na pravne naslednike stranke (npr. gradbeno dovoljenje, zahtevek za denacionalizacijo…). Organ s sklepom prekine postopek, dokler v postopek ne vstopi pravni naslednik (zoper sklep je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve sklepa). Lastnost stranke v teh primerih pridobi pravni naslednik.

44. POOBLASTILO STRANKE POOBLAŠČENCU L.L. (ime in priimek pooblastitelja)… (naslov) POOBLASTILO Podpisani L.L, rojen …… v ……, stalno prebivajoč v ……, pooblaščam K. K, rojen …… v ……, stanujoč v ……, da me kot stranko zastopa pri Upravni enoti …… v upravnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo moje stanovanjske hiše na parceli, št. ……, k.o. ……… V ……., dne ……. (podpis pooblastitelja)

45. Oprava posameznega dejanja brez pooblastila Uradna oseba lahko (izjemoma) dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec član njegove družine ali gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena, ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila (če taka oseba zahteva začetek postopka ali če da med postopkom izjavo, ki je v nasprotju s prejšnjo izjavo stranke, zahteva uradna oseba, da predloži naknadno pooblastilo; do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe; če v danem roku ni predloženo pooblastilo za vloženo zahtevo, pritožbo ali izredno pravno sredstvo, organ zavrže takšno vlogo).

47. Začasni zastopnik • postavi ga organ s sklepom (ki ga je mogoče izpodbijati s pritožbo zoper odločbo o glavni zadevi), če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek. V postopku oziroma pri dejanju sodeluje le toliko časa, dokler so podani razlogi za to • Začasni zastopnik se postavi: • če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika (npr. mladoletna oseba, ki je brez staršev, skrbnik pa še ni določen), • če je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, ki bi jo zastopal (organ mora svoj sklep razglasiti na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, • če stranka, ki ni fizična oseba, nima zastopnika, predstavnika, pa tudi ne pooblaščenca, • če je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega zastopnika ali pooblaščenca pa ni mogoče pravočasno povabiti, • v primeru, ko si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, in v primeru, ko imata nasprotni stranki istega zakonitega zastopnika.

48. Jezik v postopku Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina, na območjih občin, v katerih živita italijanska (Izola, Koper, Piran) ali madžarska (Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Moravska Toplice, Šalovci) narodna skupnost pa je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Na teh območjih upravni postopek teče v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti - v jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne, oziroma če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom. Če so v postopku udeležene tudi stranke, ki niso zahtevale postopka v jeziku narodne skupnosti, postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo tudi v postopku pred organi izven navedenega območja, pravico uporabljati svoj jezik. Stroški prevajanja vlog, za delo tolmačev na ustni obravnavi… gredo v tem primeru v breme organa.

49. OBČEVANJE ORGANOV IN STRANK v okviru tega poglavja ZUP obravnava osnovne oblike oziroma načine na katere prihajajo v "stik" organi in stranke ter drugi udeleženci v postopku - obravnava torej vloge vabila zapisnik

50. VLOGE so zahteve, obvestila, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in drugi dokumenti, s katerimi se posamezniki in organizacije obračajo na organe. Dobljeno pisno vlogo (v fizični ali elektronski obliki), katere organ ni pristojen sprejeti, mora brez odlašanja poslati pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporočiti vložniku.