130 likes | 274 Views
Pomen novih instrumentov povezovanja za prebojne inovacije. GZS, Ljubljana, 08. april 2010. Človek sociala Delovna mesta pogoji dela, socialna država. Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijski odnos do narave. Slovenija - nedoseganje razvojnih ciljev + EU 2020.
E N D
Pomen novih instrumentov povezovanja za prebojne inovacije GZS, Ljubljana, 08. april 2010
Človeksociala Delovna mesta pogoji dela, socialna država Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijskiodnos do narave Slovenija - nedoseganje razvojnih ciljev + EU 2020 • Doseganje ciljev kakovosti življenja in blaginje • Nedoseganje ekonomskih ciljev – konjunktura 2003-2007 – ne na račun prestrukturiranja -vpliv na izhod iz krize • BDP/preb. - 92% EU • Produktivnost dela- BDP /zaposlenega - 35.811 €, 84% po kupni moči EU • Tehnološko zahtevne dejavnosti 56% EU • nizek delež Hi-tech izvoza • Intenzivnost dela največja v EU, • Smo v mednarodnem okolju prepoznavna in ugledna država ? • Nedoseganje okoljskih ciljev • CO2 emisije (vpliv prometa) • Delež porabe OVE- stanje se slabša • Delež proizvodnje OVE • Spodbujanje rabe URE in OVE slabo • Nedoseganje dejavnikov družbe znanja • EU primat po vključenosti v terciarno izobraževanje (delež mladih 19-24 let SLO 45%, EU 28%) • Struktura vpisa povzroča strukturna neskladja – deficitarnost tehničnega kadra • EU primat po neučinkovitosti študija (dolžina študija 6,8 let), število diplomantov naravosl. - tehn.smeri na 1000 preb – SLO 2007 9,8, EU (2006) 13 • Neučinkovitost povezovanja znanja in gospodarstva – neaplikativnsot znanja + - Ekonomija Proizvodi, str-Profit, potrošnja - - Na znanjutemelječa družba ?? V svetu prepoznavna in ugledna država - Slovenija – SRS - nerealizacija ciljev -
Slovenska samopodoba v krizi • Padec visokih stopenj gospodarske rasti in izvoza, zaposlenosti • Visoka (strukturna) brezposelnost - pomanjkanje delovne sile • Umirjena inflacija - ostala je draginja • Nezadovoljni zaposleni – pritiski na plače • Izgubljena (stroškovna) konkurenčnost • Ne razumemo pomena ZNANOSTI, ZNANJA, UPORABE • Nemotiviranost za spremembe ? • Ne verjamemo v posledice? • UKREPI ZA SPODBUDNO INOVACIJSKO OKOLJE NISO POVEZANI, NE DELUJEJO KOT CELOTA L
Razvojni cilji in usmeritve v SRS, DRP, NRRP - politike • Cilji pravi, politike neuskajene • Nespajanje razvojnih dokumentov • Neučinkovita uporaba naložb v znanje in RR • Za dvig konkurenčnosti gospodarstva • Koliko iz RR sfere - 10% sredstev • Povečevanje vlaganj v znanje, raziskave in razvoj • Koliko za gospodarstvo – 10% • Tehnološki napredek ?? • Uresničevanje politik ne sledi zastavljenim ciljem. • Kdo za to odgovarja? Status quo?! • Je bila za to potreba?
Izvajanje razvojne politike ne sledi ciljem • NRRP se ne uresničuje, javna RR sfera na varni strani. • Javna sredstva za raziskave in razvoj se ne povečujejo v skladu z načrti • Struktura vlaganj v raziskave in razvoj se ne spreminja • 70:30 v korist temeljnih raziskav in javnega sektorja • Razmerje med programskim in projektnim financiranjem presega 40% • Razdrobljenosti raziskovalnega in razvojnega potenciala, prioritete se ne upoštevajo • Spodbude za povezovanje so se zmanjševale
Trikotnik povezovanja in pretok znanja, R&R za SLO 2020 DRŽAVNA SREDSTVA EVROPSKA SREDSTVA R&R, VŠ KOM PETENCE ZA PRODUKCIJO ?? ?? KOMPTENCE ZA TRG, REALNE POTREBE SREDSTVA? • Kako do novih instrumentov , novih odnosov, razumevanja odličnosti od RR do trga? • R R • R & R • R R
CO KC RIP Trikotnik povezovanja in pretok R&R za SLO 2020 ZNANSTVENA ODLIČNOST & SVETOVNI TRENDI, MEDNARODNO POVEZOVANJE, CITATI, PEDAGOŠKA ODLIČNOST & GLOPBALNA PRIMERLJIVOST MEDNARODNO POVEZOVANJE, RAZISKOVANJE PATENTI, PILOTNI PROJEKTI SPIN OFF, APLIKATIVNOST - SPIN OFF KADROVSKA ODLIČNOST APLIKATIVNOST, ZNANJE R&R, VŠ, KOMPETENCE ZA PRODUKCIJO ?? ?? TEMELJNA ZNANJA RADOVEDNOST, RAZISKOVANJE TEHNOLOGIJE, INFRASTRUKTURA PROIZVODNA ODLIČNOST MANAGMNET PROCESOV DELOVNA MESTA TRG, REALNE POTREBE SVETOVNI TRENDI, KULTURA BIVANJA, POTROŠNJE TRŽNE NIŠE GLOBALNI DELEŽI NOVI STANDARDI KAKOVOSTI STANDARDI BIVANJA PRODUKTIVNOST 3 BLAGOVNE ZNAMKE, DESIGN POSLOVNI MODELI PRODUKTIVNOST 1
R&R KAJ, ZAKAJ, ZA KOGA temeljna znanja, trendi, radovednost, raziskovanje UČINKI - ZAKAJ: znanstvena odličnost Mednarodna prepoznavnost Citati NEUČINKI? mobilnost kadrov Vloga MR patenti, pilotni projekti spin off, Aplikativnost v gospodarstvu UNIVERZE KAJ, ZAKAJ, ZA KOGA pedagoška odličnost globalna primerljivost ®ionalna razdrobljenost, Raziskovanje da/ne? NEUČINKI? globalna primerljivost dolžina študija, uporabnost znanja Mednarodna odprtost kadrovska odličnost – ustvarjalnost spin off aplikativnost, Znanje za R&R, Univerze znati, raziskovati, usmerjati, izobraževati, motivirati ?
KAKO, S ČIM, KDO infrastruktura – zgradbe? tehnologije, usposobljeni, ustvarjalni kadri Proizvodna odličnost Poslovna odličnost Managment odnosov UČINKI – KAJ Novi produkti, Hi tech Nove storitve Nove oblike in nameni porabe Nove tehnologije Čiste tehnologije Patenti, licence, blagovne znamke Nova Q delovna mesta Dvig dodane vrednosti, DV/zap DAVKI Kompetence - ustvariti
ZA KOGA Svetovni trendi nabavnih in prodajnih trgov Trendi potrošnje Kultura bivanja Trajnostne spremembe Okolje Hrana Energija Surovine komunikacija Itd…. Kako prodati bolje: Blagovne znamke, Design Poslovni modeli – h kupcu, celovite storitve UČINKI: Tržne niše Globalni deleži Novi standardi kakovosti Novi standardi bivanja dodana vrednost, produktivnost Trg, kupec, realne potrebe
Nova tehnološka razvojna politikaSMERNICE - INSTRUMENTI • Povečati in spremeniti strukturo vlaganj v RR • Preseči razdrobljenost RR • usmerjanja vlaganja na ključna tehnološka področja • spodbujati povezovanje in skupna vlaganja gospodarstva in znanosti • podpirati razvoj kompetenčnih jeder in centrov za vključevanje v mednarodne iniciative za razvoj vrhunskega znanja in produktov • krepiti sposobnost podjetij za stalno inoviranje in uporabo najnovejših tehnologij (sodobna orodja vodenja) • Razvijati učinkovito podporno okolje.
Tehnološka razvojna politika – organizacija • Oblikovanje celovite politike in programa izvajanja na nivoju Vlade RS • Zaveza in povezovanje ukrepov različnih ministrstev • Vodeno s strani Sveta za znanost in tehnologijo (imenovan) • Vzpostavljen sistem spremljanja uresničevanja (izdelan) • Jasne pristojnosti in odgovornost za izvajanje na enem ministrstvu (sedaj deljeno) • Jasna delitev med financiranjem temeljne znanosti in javnih RO ter spodbudami za tehnološki razvoj in inovativnost (nepregledno) • Organizacija za učinkovito izvajanje politike in programov • Vloga Sveta za znanost in tehnologijo • Pristojnost za tehnološki razvoj na Ministrstvo za gospodarstvo • Vzpostavitev prave vloge Tehnološke agencije.