POMEN GIBANJA ZA ZDRAVJE

1. POMEN GIBANJA ZA ZDRAVJE Marjana Grm, spec. spl. med., Zdravstveni dom Radovljica

2. Vzroki smrti v SlovenijiZbirke podatkov o umrlih, IVZ RS • Povprečna umrljivost v Sloveniji je 8,9 umrlih /1000 prebivalcev (G: 7,7-8,7) • BSO so v Sloveniji osnovni vzrok smrti po 65. letu v vsaj 40% (97) oz. 42% (98), povprečje 1991-2000 je 42% • BSO so glavni vzrok smrti v 21% (97) oz. 23% (98) tudi do 65. leta • Umrljivost zaradi BSO se povečuje s starostjo, še posebej pri moških • Približno ½ akutnih, ½ kroničnih koronarnih dogodkov. Zaradi BSO pri nas umre približno 1200 ljudi/leto, 350 v bolnišnici, ostali doma.

3. Vzroki hospitalizacij v Sloveniji 1998 • BSO predstavljajo 10-12% vseh hospitalizacij v Sloveniji • Letna stopnja hospitalizacije zaradi vseh bolezni je bila 117,2/1000 preb./ leto, zaradi BSO pa 14,2/1000 preb./leto • Povprečno trajanje hospitalizacije je 13.0 dni • Najvišja stopnja hospitalizacije je bila v regiji Murska Sobota, najnižja pa v regijah Kranj, Maribor in Ljubljana • Višja je pri moških (15,0/1000 moških) kot pri ženskah (13,4/1000 žensk)

4. Dejavniki tveganja za razvoj BSO:CINDI 90/91, (96/97),CHMR-SLO 2001 in drugi • CINDI:Premalo aktivni odrasli Slovenci: 66%=50,7+15,5(66%=40,4+25,9), 16,8. Neaktivne so ženske. • Berčič H.(Fakulteta za šport, Ljubljana): 23,9% redno aktivnih, 17,1% občasno aktivnih, 55,4% neaktivnih. Raziskava je bila opravljena na 1100 odraslih • Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2001(CHMR-SLO) • Zvišane vrednosti holesterola ugotavljamo pri 64%, 67%, 75% populacije, LDL pri 67%, 77% pregledanih ljudeh • Mejno in prekomerno prehranjenih je 63,4%, 62,2, 60,4% • Kadilcev je 42,5%, 28,5%, 23,5% • RR nad normalnim 39,1%, 48,8%, 39,3% • Krvni sladkor: 56,6%, 48,1% nad5,6 mmol/l

5. Telesna dejavnost v Sloveniji in nekaterih Pribaltskih državah Fr TA v Si (Slov. javno mnenje), Finski, Latviji in Litvi

6. Gibanje je temeljni element varovalnega življenjskega sloga • Preprečuje razvoj in napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, še posebno BSO. • Za približno 50% zmanjša obolevnost in umrljivost zaradi BSO. • Povečuje splošno kakovost življenja. • POMEMBNO! American Heart Association zagotavlja, da je neaktivnost prav takšen dejavnik tveganja za razvoj koronarne srčne bolezni, kot je povišan holesterol, visok krvni tlak ali kajenje cigaret.

7. Telesna dejavnost • Telesna dejavnost je opredeljena kot individualna telesna aktivnost oz. gibanje telesa s pomočjo skeletnih mišic, ob kateri se porablja energija. • Zadostnost in primernost telesne aktivnosti opredeljujejo: • F Pogostnost • I Intenzivnost • T Trajanje • T (Tip)Vrsta telesne dejavnosti

8. Neposredni učinki telesne vadbe na srce • Telesna aktivnost (TA) inhibira vagus in stimulira simpatik. Sledi porast Fr in kontraktilnosti srca. Poveča se UV, MV. Sčasoma se poveča učinkovitost srca kot črpalke in izboljša vaskularizacija miokarda, pljuč, aktivne muskulature, zmanjša pa se prekrvavitev v splanhničnem področju, ledvicah, koži in neaktivni muslulaturi. Pretok v možganih se ne spremeni. • Ob prilagajanju KVS na telesno aktivnost so vključeni nevrogeni in kemijski faktorji (produkti metabolizma). Nevrogeni faktorji so: • Refleksi zaradi stimulacije mehanoreceptorjev (razteg, tenzija). Impulzi potujejo po mieliniziranih in nemieliziranih aferentnih živčnih vlaknih. Eferentno nitje je simpatično nitje za srce in arterije. • Baroreceptorji (presoreceptorji) so v karotidnem sinusu in v loku aorte. Povečanje frekvence impulzov pri povišanem arterijskem tlaku povzroči periferno vazodilatacijo, padec RR in dodatno (draženje vagusa) bradikardijo. Občutljivejši so karotidni baroreceptorji. • Kardiopulmonalni baroreceptorji: tip A aktivira tenzija med kontrakcijo atrijev, tip B pa razteg atrijev med polnjenjem. Impulzi potujejo preko vagusnih niti v vagusni center v meduli . Posledica je zavora simpatika.

9. Učinki telesne aktivnosti na presnovo • Lahko poveča bazalni metabolizem za približno 10% (še do 48 ur po) • Pomaga pri izkoristku kalorij (odvisno od tipa, intenzitete aktivnosti in od telesne mase aktivne osebe) • Zmanjšuje apetit, zalogo maščobe v telesu, pomaga vzdrževati in nadzorovati telesno maso, pospešuje izgubo telesne mase in tako zmanjšuje prekomerno telesno težo in debelost • Znižuje celokupni, zvišuje HDL holesterol • Znižuje krvni sladkor (z zmanjševanjem periferne inzulinske rezistence),

10. Koristi redne! telesne aktivnosti • Krepi kosti in mišice, povečuje psihofizično sposobnost • Povečuje obrambne sposobnosti • Deluje ugodno pri bolnikih z aterosklerozo, AH, pri ishemični srčni bolezni, ZSP, po ICV, pri sladkorni bolezni tip 2, osteoartrozi, osteoporozi, pri nekaterih vrstah raka (debelo črevo, prostata, pljuča, dojka). Deluje anksiolitično in antidepresivno, zmanjšuje stres, povečuje samozavest, samospoštovanje in samozaupanje • Ponuja nove možnosti za navezovanje stikov in prijateljstev (socialne interakcije, integracije)

11. Pasti neredne! telesne aktivnosti • Intenzivna telesna vadba poveča tveganje za nenadno smrt (NS) za 2-6 krat pri bolniku s koronarno srčno boleznijo pri redno telesno aktivni osebi med aktivnostjo in še 1 uro po njej. Pri telesno popolnoma neaktivni osebi se tveganje za NS poveča za 100 X. • Patofiziologija: ob nenadnih silovitih povečanjih krvnega tlaka in frekvence srca se povečajo strižne sile, ki lahko sprožijo raztrganje aterosklerotične lehe; značilno se tveganje poveča pri obremenitvi > 6 MET

12. Glavni simptomi in znaki pri BSO ter metabolnih boleznih • Pozorni moramo biti pri sledeči anamnezi: Bolečina ali nelagodnost v prsih in v bližini prsi Neprimerno težka sapa glede na napor Omedlevica in sinkopa Ortopneja in paroksizmalna nočna dispneja Klavdikacije • Klinična slika: Otekanje gležnjev, ostali znaki ZSP Palpitacije, tahikardije ter motnje ritma Šumi nad prekordijem RR > 160/90

13. Rizične skupine za telesno vadbo • Sladkorni bolniki (tip II): počasi • Metabolni sindrom: počasi začnemo • Srčni bolniki: predhodno presejanje glede simptomov, ki jih izzove vadba,potrebno predhodno obremenitveno testiranje. Pozor: savna, vročina, mraz! • Debelost: manjša intenzivnost, daljši čas • Starostne omejitve pri neaktivnih, zasedenih posameznikih (moški po 40. letu in ženske po 50. letu): potrebno predhodno obremenitveno testiranje

14. Absolutne kontraindikacije za telesno aktivnost • AMI • Nezdravljena ali neurejena AH (>160/95) • Novonastala koronarna bolezen • Nezdravljena ali neustrezno zdravljena bolezen ščitnice • Akutno vneti in boleči sklepi • Anamneza aritmij ob telesnih obremenitvah • Neopredeljene bolečine v prsih, ramenih, nadlehteh po obremenitvi po 40. letu starosti • Drugi znaki, ki se pojavijo po naporu (astma, glavobol, vrtoglavica, huda zadihanost) • Zvišana telesna temperatura (0,5 stopinj nad normalo)

15. Relativne kontraindikacije za telesno dejavnost • Vsaka bolezen, ki jo telesni napor lahko poslabša • Duševna nestabilnost • Boleče in otekle noge • Zgodnje stanje po operativnih posegih • Slabo počutje • Pretirano uživanje alkoholnih pijač • Prehlad • Antibiotična terapija • Huda utrujenost in oslabelost

16. Komu priporočamo telesno dejavnost? • Telesno dejavnost priporočamo vsem kroničnim BOLNIKOM, predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo, metabolnim sindromom(hiperinzulinemija, inzulinska rezistenca, povišan KS oz. DM tip II, abdominalna debelost, zvišan RR, zvišani trigliceridi, znižan HDL holesterol), pri debelosti, pri mejni in zmerni hipertoniji, pri skoraj vseh oblikah bolezni srca in ožilja in celo pri srčnem popuščanju, pri motnjah v presnovimaščob, pri ortopedskih bolnikih, pri bolnikih z osteoporozo in ZDRAVIM posameznikom.

17. Ocenjevanje sposobnosti za telesno aktivnost posameznika • Sistematski pregled za preprečevanje BSO: klinični pregled (srce, pljuča, periferni pulzi, RR), KS, lipidni status, EKG, lahko razširimo z obremenitvenim testiranjem • Presejalni vprašalniki (PAR-Q Physical activity Readiness Questionnaire): specifičnost je 80% (število “ogroženih” preceni za 20%), občutljivost 100%. Je eden najpogosteje uporabljanih vprašalnikov, uporabimo ga tudi pred testiranjem na 2 km testu hoje (UKK-test)

18. Vprašalnik o pripravljenosti za telesno dejavnost (PAR-Q) Ob enkratnem da ali ne vem, je potrebna individualna ocena! • Ali vam je zdravnik kdaj rekel, da imate bolno srce ali sladkorno bolezen? • Ali so vam kdaj izmerili višji krvni tlak? • Ali redno jemljete zdravila (npr. za povišan krvni tlak, za srce)? • Ali vas kdaj v mirovanju ali med telesno aktivnostjo boli v prsih? • Ali imate kdaj omotico, vrtoglavico, omedlevico, ali ste že izgubili zavest? • Ali ste bili v zadnjem letu huje bolni ali zdravljeni v bolnišnici? • Ali imate težave s sklepi ali kostmi in jih telesna dejavnost poslabša? • Ali imate sedaj oz.ste imeli pred nedavnim virozo ali prehlad? • Imate astmo, bronhitis, težko sapo pri hoji po ravnem? • Ali menite, da obstaja kakšen razlog, da ste za telesno dejavnost manj sposobni (npr, zaradi bolečin v hrbtu, nosečnosti, poporodnega stanja) ali da potrebujete pri telesni dejavnosti nadzor?

19. Vrste telesne vadbe VZDRŽLJIVOSTaerobna vadba (50%) Hitra hoja, hoja po stopnicah, tek Kolesarjenjenogomet ples Uteži, bremena plavanje RAZTEZNE VAJE25% VAJE ZA MOČrezistenčne vaje 25% Raztezanje, joga

20. Vrste telesne vadbe • Največje povečanje maksimalne porabe kisika (VO2max) dosežemo z aerobno vadbo. Vključene so velike mišične skupine, vadba je dolgotrajna in ritmična. (Hoja, tek, plavanje, hoja po steperju, plavanje, kolesarjenje, veslanje, tenis, drsanje, plezanje). • Vaje za mišično moč in mišično maso pridobimo po načelu preobremenitve (uteži, bremena). So manj učinkovite od aerobne v preprečevanju BSO, povprečno povečanje VO2max je okrog 5%. • Vaje za povečevanje gibljivosti vzdržujejo elastičnost kostno mišičnega aparata. Poznamo tri tipe teh vaj: vaje statičnegaraztezanja, vaje balističnega raztezanja (ponavljanje gibov) in razteznostne vaje tipa PNF (proprioceptivna nevrogena facilitacija). Vaje za raztezanje imajo funkcijo vzdrževanja gibljivosti, ravnotežja, zmanjšanje stresa, izvajamo jih, ko smo ogreti, večino dni v letu • PRIMARNA PREVENTIVA: primerna je raznolika, redna, zmerna, uravnotežena vadba (50%+25%+25%). • ŽAL ZDRAVNIKI V PRIMARNI PREVENTIVI PREMALOKRAT SVETUJEMO TELESNO VADBO!!!

21. Vrste vaj • Vzdržljivostne oz. aerobne vaje: • 3-4 x tedensko več kot 30 min • 5-7 x tedensko 20-30 min • Vaje za moč: • 2-3 x tedensko 20-30 min • dvigovanje bremen, uteži, vzmeti ali teže lastnega telesa z 12-15 x ponovitvami po 1-2 min počitku • zmanjšana je možnost poškodb in osteoporoze • zboljšana je drža telesa, povečana poraba energije v mirovanju • ni nevarnosti hipertrofije mišic • Vaje za raztezanje: • za vzdrževanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšanje stresa • vaje za raztezanje izvajamo, ko smo ogreti, ne na začetku vadbe • izvajamo jih večino dniv letu

22. Predpisovanje aerobne telesne dejavnosti v primarni preventivi • Skupna evropska in slovenska priporočila so sledeča: Za zmanjševanje BSO je najprimernejša vadba z zmernointenziteto (60-85% Frmax, oz. 40-60% VO2max, oz. 4-7 kcal/min oz. 3-6 MET). Primerne aktivnosti: hitra hoja, čiščenje stanovanja, delo na vrtu, rekreativno kolesarje-nje, zmerno plavanje, pleskanje, košnja trave z motorno kosilnico itd. Zmerno aktivnost priporočajo številne študije: Nurses’Helath Study, študije pri starejših moških, skupne smernice CDC (Centre for Disease Control and Prevention) in ACSM (American College for Sports Medicine), britanska priporočila in skupna priporočila treh evropskih združenj za preventivo BSO. Aktivnost naj se odvija večino dni v tednu in naj traja 30 min ali več. Predpis je odvisen od stopnje telesne zmogljivosti posameznika. Sprejemljiva je tudi intervalna vadba.

23. Predpisovanje aerobne telesne dejavnosti-primarna preventiva • Odvisno od absolutnega in relativnega tveganja • Individualno predpišemo telesno dejavnost glede na želeno dnevno ali tedensko izgubo energije, • Izguba energije je odvisna od intenzivnosti, vrste in pogostnosti vadbe. Pomembno je, da vadba zajame večino velikih mišičnih skupin • 3-4 x tedensko aktivnost s 50-90% Frmax, ki traja 30 min • ali enako dolgo zmerne intenzitete vse dni v tednu (6x).

24. Priporočila za rezistenčno vadbo-primarna preventiva • FITT za zdrave odrasle: • Frekvenca: 2-3 krat tedensko • Intenziteta: 8-10 različnih vaj (za glavne mišične skupine), 8-12 ponovitev vsake vaje ali do položaja blagega nelagodja • T trajanje: do skupno 1 uro • Tip: vaje z uporabo uteži Pomembno je, da izvajamo vaje s partnerjem: feedback, asistenca, motivacija

25. Priporočila za doseganje in vzdrževanje elastičnosti-primarna preventiva FITT za zdrave odrasle: • Frekvenca: vsaj 3 x tedensko • Intenziteta: do položaja blagega nelagodja • Trajanje: 10-30 sec/razteg, ponavljanja 3-5 krat • Tip: statično, s poudarkom na spodnjem delu hrbta in stegna • Priporočljivo je, da te vrste vaj vključimo v obdobje ogrevanja in ohlajanja programov aerobne vadbe

26. Predpisovanje telesne vadbe-primarna preventiva • Pred določitvijo intenzitete TA je pomembno: • Cilji telesne vadbe • Posameznikove želje • Telesna zmogljivost • Zdravila, ki jih jemlje oseba • Tveganje za BSO in/ali ortopedska obolenja Načrt vadbe je odvisen od tega, ali želimo izboljšati telesno zmogljivost, zmanjšati tveganje za BSO ali shujšati. Osnova za predpisovanje programa telesne vadbe so: • Kalorični adaptacijski prag • Metode, ki temeljijo na frekvenci srčnega utripa • Metode subjektivne zaznave stopnje napora

27. Predpisovanje telesne dejavnosti Kalorični adaptacijski prag • ACMS (American College of Sports Medicine) predlaga, naj bi bil najnižji prag 200 kcal/dan (4x/teden) oz. 300 kcal/dan (3x/teden), t.j. 1000-2000 kcal/teden • Ocena: MET x 3,5 x telesna masa v kg / 200 =…….kcal/min • 1 MET = metabolični ekvivalent =3,5 ml O2/kg/min oz.1 kcal/kg/h

28. Predpisovanje telesne dejavnostiMetode, ki temeljijo na frekvenci srca Ciljna srčna frekvenca med fizično aktivnostjo naj bo 65-70% (pri fizično sposobnih in treniranih 75-90%) maksimalne srčne frekvence (Frmax), to je 50-85% VO2max. • Račun: 220 - leta = Frmax • Frmax x 50-85% = ciljna Fr • Ali po Karvonenovi formuli: ciljna Fr = ((Frmax- Frmirov) x 0,5-0,85 + Frmirov • Govorni test: loči aerobno in anaerobno aktivnostjo. Označevalec ustrezne intenzivnosti je tudi bolečina v mišicah in občutek, da bi enako aktivnost zmogli še pol ure. • V 2-3 tednih se nivo telesne pripravljenosti zmanjša, v 3-8 mesecih pa se popolnoma izgubi.

29. Priporočila za telesno vadbo • Subjektivni odziv na telesno aktivnost-lestvica za oceno zaznanega napora (RPE)- po Borgu

30. Telesna vadba v sekundarni preventivi • Po koronarnem dogodku (ali drugo): • Hoja majhne intenzitete, jo stopnjujemo do 5-10 min neprekinjenega gibanja. • Po stabilizaciji stanja (po 2-6 tednih) obremenitveno testiranje. • Nato vaje za velike mišične skupine 20-30 min (+ ogrevanje in ohlajanje), najmanj 3 do 4 x tedensko. V začetku naj bo vadba nadzorovana in pravilna, potrdimo tudi napredovanje. Nenadzorovani programi doma so sprejemljivi za manj ogrožene posameznike.

31. Telesna vadba v sekundarni preventivi • Znaki ishemije odsotni: intenziteta vadbe naj bo 50-80% VO2max. Dokler ni opravljeno obremenitveno testiranje naj bolnik vadi z aktivnostjo, s katero doseže 20 utripov/min > kot v mirovanju. V splošnem svetujemo aktivnost s Fr 60-75% Frmax, 4-6 RPE. Nato obremenitev lahko povečujemo po 5 min/teden. • Znaki ishemije prisotni ali prisotne motnje ritma: vadba le pod strokovnim nadzorom. Nujno je obremenitveno testiranje.Če je potek ugoden, svetujemo Frmax 50-60%, oz. 10% pod tisto, ki v EKG izzove spremembe oz. simptomatiko.

32. Merjenje posameznikove telesne zmogljivosti • OBREMENITVENO TESTIRANJE (“navadno”, z izmenjavo dihalnih plinov) meri maksimalno aerobno zmogljivost med obremenitvijo. Svetujemo jo pri srčnih bolnikih, pri zasedenih odraslih posameznikih (moški>40 let, ženske>50 let) • MAKSIMALNI TESTI (meri aerobno in anaerobno telesno zmogljivost): Cooperjev test hoje (6 min) Cooperjev 12 minutni tek • SUBMAKSIMALNI TEST (meri aerobno aktivnost) UKK 2 km test hoje

33. Projekti za promocijo zdravja • Slovenski nacionalni forum za preventivo BSO je sprejel nacionalne smernice za preventivo v klinični praksi, ki se izvaja na treh nivojih: • Primarni nivo: • ocena tveganja in identifikacija bolnikov z visokim tveganjem • izobraževanje prebivalcev za zdrav življenjski slog • ustanovitev in sodelovanje pri LPPS (lokalne preventivne promocijske skupine) • vodenje stabilnih koronarnih bolnikov in drugih kroničnih bolnikov z boleznijo srca in ožilja • Sekundarni nivo: • Pomoč in svetovanje zdravnikom na primarnem nivoju • Skrb za bolnike z akutno boleznijo srca in ožilja • Ambulantna rehabilitacija bolnikov z BSO

34. Projekti za promocijo zdravja • Terciarni nivo: • Nacionalni odbor za preventivo BSO • Priprava smernic in priporočil • Prenos znanja na primarni in skeundarni nivo • Nacionalni center za preventivo BSO in rehabilitacijo po BSO • Konsultacije specialistom • Planiranje raziskovanja in koordinacija dela • Mednarodno sodelovanje • Ustanovitev in vodenje registrov

35. Projekti za promocijo telesne aktivnosti v Sloveniji • “Recept za zdravo življenje”- projekt olimpijskega komiteja • Slovenija v gibanju - gibanje za zdravje je projekt CINDI Slovenija Telesna aktivnost je terapevtsko orodje za posameznike s tveganjem (arterijska hipertenzija, hiperglikemija, debelost, osteoporoza)

36. Slovenija v gibanju-z gibanjem do zdravja • Skupen projekt CINDI Slovenije in Športne unije Slovenije. Vključeni mediji. • Slovenija je od novembra 1999 dalje članica HEPA mreže (Health-Enhancing Physical Activity) • Sodeluje več ministrstev: Ministrstvo za zdravje, šolstvo, znanost in šport, IVZ, ZZZS. CINDI se povezuje z ZD, bolnišnicami, zdravilišči, DSO, nekaterimi zavodi; Športna zveza pa s športnimi zavodi, društvi, občinskimi športnimi zvezami, nekaterimi zasebnimi športnimi podjetji. Na lokalnem nivoju se vključujejo politiki, združenja, društva, klubi, cerkev. • Glavni cilj je spodbujanje telesne aktivnosti pri neaktivnih in premalo aktivnih posameznikih. • Uporabljamo UKK test hoje na 2 km

37. Slovenija v gibanju-z gibanjem do zdravja • Splošni cilji projekta: • Sodelovanje pri oblikovanju nacionalne strategije HEPA • Izvajanje aktivnosti na nacionalnem in lokalnem nivoju • Medsebojno sodelovanje zdravstvenih, športnih in lokalnih skupnosti ter medijev • Spodbujanje posameznikov k športni aktivnosti, k ohranjanju zdravih gibalnih navad in ozaveščanje ljudi o pomenu uravnotežene vadbe ter promocija gibanja med prebivalci, ki se ne gibljejo dovolj • Implementiranje inpromocija telesne aktivnosti za zdravje v ZD in svetovanje za ustrezno telesno aktivnost • Oblikovanje informacijskega sistema • Uveljavljanje in spodbujanje zdravega načina življenja

38. Slovenija v gibanju-z gibanjem do zdravja • Specifični cilji projekta v naslednjih 5 letih: • Za 10% zmanjšati delež tistih, ki so premalo telesno aktivni • Za 10% zvečati delež tistih, ki so dovolj telesno aktivni • Za 5% povečati povprečni fitnes indeks Slovencev • Za 10% zmanjšati delež tistih, ki imajo fitnes indeks pod 70 • Za 10% zmanjšati dejavnike tveganja, povezane s telesno neaktivnostjo (povišan RR, KS, holesterol) • Urejanje kolesarskih stez, športnih objektov

39. Telesna dejavnost pri sladkorni bolezni • CILJ: Dodatna tedenska poraba energije (1500 – 2000 kcal). Vadba naj bo aerobna (hoja, tek…) • Primeri: 3dni v tednu 1h hoje = 3 x 300= 900 kcal 1 dan v tednu 2 h hoje = 2 x 300= 600 kcal 1 ura tenisa = 500 kcal 1 ura kolesarjenja = 400 kcal • Maščoba se najprej in najhitreje izgublja s trebuha (največja koncentracija lipoproteinske lipaze je v maščobnih celicah trebuha) • Sprva se telesna teža zmanjšuje počasi (pridobitev mišične mase). Zaradi slednje poraste bazalni metabolizem, hujšanje poteka hitreje.

40. Telesna dejavnost pri arterijski hipertoniji • Zmanjšan vnos soli (5 g/dan) • Zmanjšan vnos alkohola • Vzdrževanje telesne teže ali hujšanje • Telesna aktivnost zniža RR (sist za 10, diast za 8 mmHg) • Pomembna je nizka ali srednje intenzivna aerobna vadba (40-60% Fr max je enako učinkovito kot zelo intenzivna vadba 60-80% Fr max) • Ni ustrezna pri neurejenem krvnem tlaku (RR>180/110 oz. hipertoniji III. In IV. stopnje)

41. Telesna dejavnost pri arterijski hipertoniji • Svetujemo aerobno telesno vadbo 4-6 x / teden, intenzivnost pa naj bo 50-70% Frmax v trajanju 20-35 min, dejavnost pa je lahko tudi manj intenzivna (40-60% Frmax, trajanje 30-60 min • Svetujemo tudi vaje za moč 2 x tedensko. Na začetku vedno ogrevamo z aerobno vadbo (pred in po), vključene naj bodo zgornje in spodnje okončine • Pomembne so tudi sprostitvene tehnike (joga, meditacije, raztezanje, tai chi itd) 2 x tedensko po 15-30 minut.

42. Telesna dejavnost pri stabilnem srčnem bolniku • Vsak srčni bolnik, ki bo izvajal telesno aktivnost z intenzivnostjo 70-80 Frmax mora predhodno opraviti obremenitveno testiranje. • Za samostojno vadbo je sposoben, če ima: • funkcionalno sposobnost > 8 MET • stabilno in ustrezno Fr in RR v mirovanju • stabilne znake, ki se ne poslabšajo ob obremenitvi • primeren hemodinamski odgovor (porast RR in Fr ob obremenitvi) • primeren EKG ob obremenitvi (ni znakov ishemije, motenj ritma) • poznati mora svojo bolezen in terapijo

43. Telesna dejavnost pri stabilnem srčnem bolniku Vadba naj bo aerobna! Ogrevanje pred in po vadbi! Frekvenca: 3-5 x /teden Intenzivnost: 60-85 Frmax T-Čas: 20-60 min Tip: hoja, tek, aerobika, kolesarjenje, plavanje Pazi: savna, vroča voda, infekti, do 90 min po obroku, v onesnaženem zraku, transplantiranci in bolniki z implantiranim defibrilatorjem niso primerni! Vaje lahko izvajajo, če imajo > 6 tednov nadzorovane vadbe, diastolni tlak < 105, max. aerobno zmogljivost > 5 MET in nimajo simptomov srčnega popuščanja, aritmij ali drugih znakov!

44. Telesna dejavnost pri bolniku z motnjami v presnovi maščob • Svetujemo dodatno porabo 1500 kcal/teden (22 km teka/teden, 30 km hoje/teden) • Poraba 1500 kcal/teden pomeni 2,5-7 ur vadbe/teden, odvisno od začetne pripravljenosti in aerobne zmogljivosti • Starejši in odrasli potrebujejo daljši čas za spremembe (2 leti za porast HDL). Sicer bolje reagirajo trigliceridi in HDL holesterol, kot skupni in LDL holesterol • Kombiniramo aerobne vaje, vaje za moč in za raztezanje ter relaksacijo ter dnevne domače aktivnosti • Na uspešnost vadbe pa vplivajo pogostnost, trajanje, intenzivnost vadbe, skupna poraba kalorij, hkratna izguba maščobe, sprememba prehrane, vnos alkohola, izhodiščne vrednosti maščob, spremembe volumna plazme, spol, dednost • Spremembe spremljamo z merjenjem obsega pasu, umbilikalne maščobne gube, WHR, laboratorijsko

45. Telesna dejavnost pri bolnicah z motnjami zaradi menopavze • Moški se prilagodijo na aerobno vadbo s centralno adaptacijo (srce), ženske pa s periferno (mišice) • V menopavzi svetujemo izgubo 2000 kcal/teden zaradi zmanjšanega bazalnega metabolizma (poraba kalorij v mirovanju se zmanjša za 15.000-20.000 kcal/leto, to pomeni + 2-3 kg/leto), zmanjša se tudi aerobna sposobnost (poraba kalorij med vadbo). Dodatna poraba 900 kcal/teden izniči zmanjšan bazalni metabolizem (=15-18 km/teden hoje ali 9 km teka), že pri 3 x tedenski vadbi po 30-45 minut hoje se zmanjša nevarnost za MI. Aerobna vadba, vaje za moč in raztezanje imajo celo boljše učinke kot NHZ. Zmanjšajo krvne maščobe, RR, obremenitveno AP, depresijo, vročinske valove, nagnjenost k trombozam, nevarnost kapi ter povečajo kostno gostoto in povzročajo boljšo prekrvavitev tkiv.

46. HVALA ZA POZORNOST