Dos je dognanj Zakaj je potrebno okrepiti testiranje na H IV v E v rop i ?

1. Dosje dognanjZakaj je potrebno okrepiti testiranje na HIV v Evropi?

2. Content • Poznaj svojoepidemijo HIV– širjenje virusa HIV v Evropi • Pozne diagnozeHIV okužbe • Značilnosti oseb s pozno diagnozo HIV • Posledice poznediagnoze • Ovire pri testiranju na HIV • Odpravljanje ovir pri testiranju na HIV • Spremljanje in vrednotenje • Zaključki

3. Poznaj svojoepidemijo HIVŠirjenje virusa HIV v Evropi

4. Razširjenost HIVav EvropiLjudje, ki živijo s HIVom • V regiji WHO Evropa, po ocenah strokovnjakov, živi okoli 2.3 milijona ljudi s HIVom.(konec2011) • Bližamo se 1 milijonu v Evropski uniji • 1.4 milijonav Vzhodni Evropi in Srednji Aziji • Od tehjih 30-50% ne ve, da so okuženi s HIVom ... in v nekaterih državah celo več. • Ključne populacije v Evropi z višjim tveganjem za okužbo s HIVomso: • Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi • Injicirajoči uporabniki drog • Spolni delavci in delavke • Migranti • Zaporniki Hamers FF & Phillips AN, Diagnosed and undiagnosed HIV-infected populations in Europe HIV Medicine (2008), 9 (Suppl. 2), 6–12 UNAIDS, Global report: UNAIDS report on the global epidemic 2012

5. Razširjenost virusa HIV v EvropiŠtevilonovihprimerov HIV-a na letoEvropska regija 2006-2010 StagnirajočaHIV epidemijav Zahodni in Srednji Evropi, naraščajoča HIV epidemijav Vzhodni Evropi in Srednji Aziji World Bank & WHO, HIV in the European Region, Policy Brief, 2013

6. Razširjenost HIV-av EvropiHIV okužbe diagnosticirane v 2010 WHO Evropskaregija • V Zahodni Evropi je najpogostejši način prenosa HIVa med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. • Poleg tega, ne glede na znižanje novih okužb v Zahodni Evropi, novi podatki za 2013 kažejo dvig HIV incidence, do katere je prišlo med MSM v nekaterih delih Zahodne Evrope. *Ni podatkov iz naslednjih držav: Avstrija, Lihtenštajn, Monako. **Države brez podatka o starosti in načinu prenosa so izključene. ***izključujoč posameznike iz držav z generalizirano epidemijo. ECDC/WHO, HIV/AIDS Surveillance in Europe, 2010 Phillips AN, et al. Increased HIV Incidence in Men Who Have Sex with Men Despite High Levels of ART-Induced Viral Suppression: Analysis of an Extensively Documented Epidemic. PLoSONE, 2013

7. Stanje HIVav EvropiDiagnosticiraniaids2004–2010WHO Evropska regija Zahod Evropska Regija Srednja Vzhod ECDC/WHO, HIV/AIDS Surveillance in Europe, 2010

8. Smernice za testiranje na HIV • Evropske smernice za testiranje na HIV priporočajo: • 1. prostovoljno, zaupno in brezplačno testiranje na HIV naj bo dostopno v različnih ustanovah: • Rutinsko in univerzalno nudenje testiranja oskrbovancem pri specializiranih storitvah/ustanovah: • Klinike za SPO • Prenatalne ambulante • Pri prekinitvi nosečnosti • Centri za zdravljenje odvisnosti od drog • Bolnikom s kliničnimi indikacijami bolezni, ki obiskujejo več zdravstvenih ustanov (npr.bolniki s tuberkulozo, virusnim hepatitisom in limfomom) • Testirne točke v skupnosti/na terenu, usmerjeno na ključne skupine z višjim tveganjem na lokacijah, ki ustrezajo ključni skupini in s sodelovanjem ciljne populacije • 2. Robustno spremljanje in vrednotenje World Health Organization. Scaling up HIV testing and counseling in the WHO European Region - as an essential component of efforts to achieve universal access to HIV prevention, treatment, care and support. Policy framework. 2010. Geneva: World Health Organization. World Health Organization. Guidance on provider-initiated HIV testing and counselling in health facilities. WC 503.1. 2007. Geneva: World Health Organization. .European Centre for Disease Prevention and Control. HIV testing: increasing uptake and effectiveness in the European Union. Stockholm: ECDC; 2010.

9. Kontinuum zdravljenja HIVa • Primer iz Francije, ki prikazuje delež vključenih v zdravljenje z ART, v oskrbo in uspešnost zdravljenja. 150,200 121,400 111,300 96,800 84,200 92% 51% 87% 87% Diagnosticirani HIV-okuženi Na ART V oskrbi Virus skoraj zatrt (manj kot 50 kopij/mL) Supervie et al. Presentation. HIV in Europe, March2012

10. Poznaj svojo HIV epidemijoPredloga za nacionalne podatke V ta diapozitiv vnesite naslednje podatke: • Število novih diagnoz na leto • Skupno število ljudi s HIVom (PLHIV) • Ljudje s HIVom, ki potrebujejo zdravljenje z ART • Ključne skupine z višjim tveganjem za okužbo s HIV • Geografsko razporeditev • Časovne trende • Nacionalne smernice za testiranje na HIV • Uporabni viri: • ECDC/WHO: HIV/AIDS surveillance in Europe 2011 (2012) • ECDC: HIV testing: increasing uptake and effectiveness in the European Union (2010) • WHO: Scaling up HIV testing and counselling in the WHO European Region (2010)

11. Pozne diagnoze okužbe s HIV

12. Kaj pomeni pozna diagnoza/prijava za HIV oskrbo? • Izraz pozna prijavaje v rabi takrat, ko se ljudjene zavedajo, da so okuženi s HIVom in niso diagnosticirani preden je njihovo število celicCD4 padlo pod350 celic/mLali pa imajo stanje, ki je po definiciji stanje aidsa, ne glede na število celic CD4. • Izraz prijava z napredovalo boleznijo HIVje vrabi takrat, ko so ljudje diagnosticirani, ko imajo število celicCD4 pod200 celic/mLali imajo stanje, ki je po definiciji stanje aidsa, ne glede na število celic CD4. European late presenter working group: Late presentation of HIV infection: A consensus definition, HIV Medicine 2010

13. Pozne diagnoze v Evropi • V 21 državah po Evropi (EU/EEA) z razpoložljivimi podatki v letu 2011 je bilo: • 49% vsehprimerov HIVa pozno diagnosticiranih (27-68%) • vključujoč29% z napredovano boleznijo HIVa • V 7 državah po Evropi (ne-EU/EGS) z razpoložljivimi podatki v letu 2011 je bilo: • 62% vsehprimerov HIVa pozno diagnosticiranih (22-76%) • vključujoč38% z napredovano boleznijo HIVa ECDC/WHO Europe, HIV/AIDS surveillance in Europe 2011. 2012

14. Pozne diagnoze v Evropi • Čeprav je prišlo preko več let do malega obrata trenda navzdol, podatki kažejo, da se je pri zmanjšanju poznih diagnoz le malo spremenilo. Pozna prijava Pozna prijava z napredovalo boleznijo Aids CD4 Graf 1. Prikaz sprememb v času pri poznih diagnozah in številu celic pri diagnozah s HIVom: COHERE 2000–2011. Odstotek Mediana CD4 ob HIV diagnozi Leto postavljene diagnoze • MocroftA et al. Risk Factors and Outcomes for Late Presentation for HIV-Positive Persons in Europe: Results from the Collaboration of Observational HIV Epidemiological Research Europe Study (COHERE). PLoSMed, 2013

15. Pozne diagnoze v Evropi (PD) • PDso s časom upadle v Srednji in Severni Evropi med homoseksualnimi moškimi in med heteroseksualci obeh spolov, vendar so se med tem časom hkrati tudi zvišale med heteroseksualnimi ženskami in uporabniki injicirajočih drog (UID) iz Južne Evrope in pri UID moškega in ženskega spola iz Vzhodne Evrope. • Pozno prijavljeni imajo 6-13 krat povečano tveganje, da bodo razvili aids ali da bodo umrli v prvem letu po diagnosticiranju • Potrebna je strategija zgodnejšega in bolj razširjenega testiranja, pravočasnih napotitev na zdravljenje po pozitivnem testu in izboljšanega zadrževanja ljudi v oskrbi, da bi še zmanjšali incidenco poznih diagnoz po Evropi (in drugje). • MocroftA et al. Risk Factors and Outcomes for Late Presentation for HIV-Positive Persons in Europe: Results from the Collaboration of Observational HIV Epidemiological Research Europe Study (COHERE). PLoSMed, 2013

16. Pozne diagnoze okužbe s HIVom Predloga za nacionalne podatke V ta diapozitiv vnesite naslednje podatke: • Odstotek novih primerov HIVa, ki se prijavijo s pozno diagnozo • Odstotek novih primerov HIVa, ki se prijavijo z napredovano okužbo s HIVom • Uporabni viri: • ECDC/WHO: HIV/AIDS surveillance in Europe 2011 (2012)

17. Značilnosti pozno diagnosticiranih oseb s HIV

18. Značilnosti pozno diagnosticiranih oseb • Najpogostejše značilnosti pozno diagnosticiranih oseb po vsej Evropi so: • status migranta • višjastarost • heteroseksualnost (razen v VzhodniEvropi) • življenjenapodročjih z nizkoprevalenco HIVa • moškispol • imajootroke ... ampak ... Adler A, Mounier-Jack S & Coker J Late diagnosis of HIV in Europe: definitional and public health challengesAIDS Care 21, 03 (2009) 284-293.

19. Značilnosti pozno diagnosticiranih oseb • Značilnosti se razlikujejo od države do države • Prevalenca poznih diagnoz v vsaki od skupin s tveganjem bo odvisna od števila dejavnikov in se bo po državah razlikovala. Ti dejavniki vključujejo naslednje … • Lokalne trende pri incidenci okužbe • Percepcija tveganja s strani posameznikov • Razpoložljivost programov testiranja in dostop do njih • Osveščenost o HIVu v zdravstvenih ustanovah in pripravljenost izvajanja testiranja na HIV • Zakonodaja, ki diskriminira ljudi s HIVom in skupine z visokim tveganjem.

20. Posledice pozne diagnoze

21. Posledice pozne diagnoze • Povečana umrljivost in obolevnost • Povečan prenos HIVa na neokužene ljudi • Povečano ekonomsko breme za zdravstvene sisteme

22. Posledice pozne diagnozePovečana obolevnostin umrljivost • Pozna diagnoza povzroča: • Povečano tveganje za druge okužbe oziroma koinfekcije • Povečano tveganje, da bo zdravljenje neuspešno • Ocenjuje se, da je vse do ene tretjine vseh s HIVom povezanih smrtiposledica poznih diagnoz Smrt, kot posledica HIVa 33% kot rezultat pozne diagnoze Moreno S, Mocroft A & Monfonte A Review: Medical and Societal consequences of late presentation Antiviral Therapy, 2010, 15, suppl 1; 9-15. Adler A, Mounier-Jack S & Coker J. Late diagnosis of HIV in Europe: definitional and public health challenges AIDS Care 21, 03 (2009) 284-293.

23. Posledice pozne diagnozePovečana obolevnost in umrljivost • Kumulativna verjetnost smrti ljudi s HIVom glede na čas diagnosticiranja Nakawaga F et al. Projected life expectancy of people with HIV according to timing of diagnosis. AIDS 2011, 25.

24. Koristi zgodnje diagnoze • Zgodnejše diagnosticiranje HIVaje eden najpomembnejših dejavnikov povezanih z daljšo pričakovano življenjsko dobo. • Koristi zgodnje diagnoze s HIVom pri vplivu na obolevnostin umrljivost: “S pravočasnim diagnosticiranjem, dostopom raznim zdravilom in dobra doživljenjskaadherenca, lahko ljudje z nedavno pridobljeno okužbo pričakujejo skoraj enako dolgo življenje tistemu, ki ga živijo ljudje, ki nimajo HIVa.” Nakagawa F, May M, Phillips A. Life expectancy living with HIV: recent estimates and future implications. Curr Opin Infect Dis. 2013 Feb;26(1):17-25. doi: 10.1097/QCO.0b013e32835ba6b1.

25. Posledice pozne diagnozeNaraščajoče prenašanje HIVa • Pozno diagnosticiranje HIVa prispeva širjenju epidemije HIVa ker: • Ljudje, ki so na zdravljenju z ART in so dobro obravnavani in je zato manj verjetno, da bodo prenašali HIV naprej na druge(do danes poročajo o znižanju prenosa za 96% med zgodnjim začetkom za razliko od zamujenega začetka zdravljenja z ART) • Dokazi kažejo, da ljudje, ki vedo, da so HIV pozitivnizmanjšajo tvegano vedenje. Moreno S, Mocroft A & Monfonte A Review: Medical and Societal consequences of late presentation Antiviral Therapy, 2010, 15, suppl 1; 9-15. Marks G, Crepaz N and Janssen RS, Estimating sexual transmission of HIV from persons aware and unaware that they are infected with the virus in the US. AIDS 2006, 20:1447–1450. Hall HI et al. HIV Transmission Rates from persons living with HIV who are aware and unaware of their infection, United States AIDS 2012. Cohen MS, Chen YQ, McCauley M, Gamble T, Hosseinipour MC, Kumarasamy N, et al. Prevention of HIV-1 infection with early antiretroviral therapy. N Engl J Med. 2011;365:493–505.

26. Posledice pozne diagnoze Naraščajoče prenašanje HIVa • Ocenjuje se, da54%vsehnovih okužb s HIVom izhaja od ljudi, ki se ne zavedajo svojega pozitivnega HIV statusa. Povzroči: Ne vedo, da so okuženi Vedo, da so okuženi Ljudje, ki živijo s HIVom/aidsom:1,039.000-1,185.000 Nove okužbe s spolnim odnosom vsako leto: ~32.000 Campsmith ML, Rhodes PH, Hall HI, Green TA. Undiagnosed HIV prevalence among adults and adolescents in the United States at the end of 2006. J Acquir Immune Defic Syndr. 2010;53:619-624. Marks G et al. Estimating sexual transmission of HIV from persons aware and unaware that they are infected with the virus in the US AIDS 2006, 20:1447–1450.

27. MSM vZdruženem kraljestvu Vir večine novih okužb je pri nediagnosticiranih moških • Opazen je porast HIV incidence v zadnjih 10 letih, kljub porastu odstotka MSM, ki se zdravijo s celotno supresijskimiART zdravili (fully suppressive ART). • Naraščajoči trendi, ki jih lahko razlagamo kot povečanje spolnih praks brez kondomov • Vir novih okužb v 2010: • Nediagnosticirane primarne okužbe 48% • Nediagnosticiraneneprimarne okužbe 34% • Diagnosticirani na ART naivni 10% • Diagnosticirani na ART izkustveni 7% • Če je bila pogostost testiranja povečana na 68% vseh MSM vsako leto (v primerjavi s trenutnim deležem 25%), lahko pričakujemo, da se bo incidenca zmanjšala za 25%. Več testiranja= manj novih okužb Phillips A et al. Increased HIV Incidence in Men Who Have Sex with Men Despite High Levels of ART-Induced Viral Suppression: Analysis of an Extensively Documented Epidemic. PLoS One 2013

28. Koristi zgodnje diagnozeStroškovna učinkovitost testiranja na HIV • Zdravstveni izdatki za pozne diagnoze so do3.7 krat višjiod izdatkov pri pravočasni diagnozi in zdravljenju. • Tudi po 7 do 8 letih so pozne diagnoze še vedno povezane z višjimi skupnimi izdatki. • Študije kažejo, da testiranje na HIV ostaja stroškovno učinkovitovsedokler je prevalencanediagnosticiranegaHIVa nad 0.1%. Krentz, HB & Gill MJ. Cost of medical care for HIV-infected patients within a regional population from 1997 to 2006. HIV Medicine (2008), 9, 721–730. Fleishman JA, Yehia BR, Moore RD, Gebo KA& HIV Research Network . The Economic Burden of Late Entry Into Medical Care for Patients With HIV Infection. Med Care. 2010 December ; 48(12): 1071–1079.

29. Koristi zgodnje diagnozeStroškovna učinkovitost testiranja na HIV Podatki iz Francije kažejo, da je testiranje na HIV stroškovno učinkovito,dokler je prevalencanediagnosticiranegaHIVa nad 0.1%. *PLŽK – pridobljena leta kakovostnega življenja (QALY – quality adjusted life years) Osnovni primer * Direktna metoda // 0% 1% 5% PrevalencanediagosticiranegaHIVa Yazdanpanah Y, et al. (2010) Routine HIV Screening in France: Clinical Impact and Cost-Effectiveness. PLoS ONE 5(10): e13132. doi:10.1371/journal.pone.0013132 http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0013132

30. Koristi zgodnje diagnozeStroškovna učinkovitost testiranja na HIV • Prag stroškovne učinkovitosti za razširjeno testiranje na HIV v ZDA • 1 novaHIV diagnoza/1,000 testiranih v splošnih zdravstvenih ustanovah3 • Izkazana stroškovna učinkovitost v: • ZDA1: testiranje vsaka 3 leta stane 63,000$ naPLKŽ • Francija1: testiranje vsakega enkrat stane 56,000 € na PLKŽ • Pomanjkanje objavljenih podatkov za EvropoEurope: • Širjenje HIV testiranja stane 7,500 £ na PLKŽ(RTI, Gilead Fellowship) – Združeno kraljestvo • Ni kazateljev v katerih ustanovah bi bilo HIV testiranje najbolj stroškovno učinkovito (QALY= quality adjusted life years = PLKŽ- pridobljena leta kakovostnega življenja) 1. Paltiel AD et at, N Engl J Med 2006/2005. 2. Yasdanpanah Y et al. Routine HIV Screening in France: Clinical Impact and Cost-Effectiveness. Plos One 2010. 3. MMWR 2006.

31. Koristi zgodnje diagnozePovzetek • S pozno prijavo se zamuja dostopnost do zdravljenja z ART, kar negativno vpliva na zdravje posameznika medtem ko lahko prihaja do nenamernega prenašanja okužbe naprej na druge ljudi. Rešitev so učinkovitejše strategije za: • Učinkovitejše testiranje • Zagotavljanje boljše dostopnosti do oskrbe za tiste, ki so diagnosticirani

32. Ovire pri testiranju na HIV

33. Ovire pri testiranju na HIV • Ovire pri testiranju na HIV obstajajo na treh nivojih • Na nivoju bolnika/uporabnika • Na nivoju izvajalcev zdravstvenih storitev • Na institucionalnem nivoju/na nivoju politik

34. Ovire pri zaprosilu za HIV testiranjeNivo bolnika/uporabnika • Ovire na nivoju bolnika se razlikujejo od države do države – vendar medkulturne ovire vključujejo: • Percepcijo nizkega tveganja • Strah pred HIV okužbo in njenimi posledicami za zdravje • Strah pred razkritjem (skrbi, da bodo stigmatizirani, diskriminirani in zavrnjeni s strani bližnjih oseb, ki jim veliko pomenijo) • Zanikanje • Težave do dostopanja do storitev, še posebno za migrantske populacije. Deblonde J et al. Barriers to HIV testing in Europe: a systematic review. European Journal of Public Health, 2010, Vol. 20, No. 4, 422–432.

35. Ovire pri nudenju HIV testiranjaNa nivoju izvajalcev zdravstvenih storitev • Ovire do HIV testiranja na nivoju izvajalcev zdravstvenih storitev: • Prezasedenost, ni dovolj časa • Obremenjujoč postopek pridobivanja soglasja bolnika • Pomanjkanje znanja/usposobljenosti • Izpolnjeni kriteriji za svetovanje pred testiranjem • Konkurenčne prednostne naloge • Neustrezna nadomestila - povračila • Bolnika ne dojemajo kot ogroženega • Vse to vodi v velikozamujenih priložnostiza HIV testiranje pri izvajalcih zdravstvenih storitev v ustanovah Mounier-Jack Set al. HIV testing strategies across European countries. HIV Medicine (2008), 9 (Suppl. 2), 13–19. Sullivan AK, Raben D, Reekie J, Rayment M, Mocroft A, et al. (2013) Feasibility and effectiveness of indicator condition-guided testing for HIV: results from HIDES I (HIV Indicator Diseases across Europe Study). PLoS One 8: e52845. doi:10.1371/journal.pone.0052845. Partridge DG et al. HIV testing: the boundaries. A survey of HIV testing practices and barriers to more widespread testing in a British teaching hospital International Journal of STD & AIDS 2009; 20: 427-428.

36. Ovire do HIV testiranjaInstitucionalni nivo/nivo politik • Ovire na nivoju institucij/na nivoju politik: • Pomanjkanje nacionalnihpolitik/smernicHIV testiranja • Nedavna raziskava je pokazala, da ima samo polovica Evropskih držav nacionalne smernice HIV testiranja. • Zakoni in pravosodni sistemi, ki ogrožajo prizadevanja za preprečevanje HIVa • Zakoni, ki kriminalizirajo ljudi s HIVom (ker tega ne razkrijejo, izpostavljanje in prenašanje virusa) • Zakoni, ki kriminalizirajo spolne delavce/ke, uporabnike injicirajočih drog in moške, ki imajo spolne odnose z moškimi • Zakoni, ki ne varujejo ljudi s HIVom pred diskriminacijo Global Commission on HIV and the Law. HIV and the Law: Risks, Rights & Health. UNDP, HIV/AIDS Group, 2012.

37. Ovire do HIV testiranjazakoni in sistem politik/omogočanje pravnih in družbenih okolij za MSM (moški, ki imajo spolne odnose z moškimi) World Bank & WHO, HIV in the European Region, Policy Brief, 2013

38. Ovire pri HIV testiranjuPredloga za nacionalne podatke Tukaj vnesite podatke o: • Kakšne so ovire, da bolniki/uporabniki ne zaprosijo za HIV test (na nivoju bolnika)? • Kakšne so ovire pri nudenju/zagotavljanju HIV testiranja (na nivoju izvajalcev zdravstvenih storitev)? • Kakšne so ovire na nivoju institucije/na nivoju politik? • Ali so implementirane politike/smernice HIV testiranja? • Ali zakoni in pravosodni sistem ogrožajo napore za preprečevanje HIVa?

39. Premagovanje ovir pri HIV testiranju

40. Premagovanje ovirImplementacijanacionalnih smernic HIV testiranja Upoštevajoč Evropske smernice je potrebno okrepiti HIV testiranjev skladu s temeljnimi načelietičnega pristopa,ki temelji na človekovih pravicah. WHO je izpostavila10 glavnih načel HIV testiranja, ki vključujejo podrobna priporočila za prizadevanje širjenja testiranja na HIV. Nekaj načel sledi …

41. Premagovanje ovirImplementacijanacionalnih smernic HIV testiranja HIV test mora bitiprostovoljen in zaupen. Razširjeno HIV testiranje mora bitinarejeno po meri, ki ustreza različnim okoljem, populaciji in potrebam strank. Razširjeno HIV testiranje mora bitirazširjeno zunaj zdravstvenih ambulantin naj vključuje organizacije civilne družbe. Testiranje na pobudo izvajalcev v zdravstvenih ustanovihnaj se izvaja, kadar je to primerno. Prizadevanja za povečanje dostopa do testiranja na HIV morajo spremljati prizadevanja za zagotovitev podpornega socialnega, političnega in pravnega okolja. WHO/Europe. Scaling up HIV testing and counselling in the WHO European Region. 2010.

42. Premagovanje ovirDoseganje populacije z višjim tveganjem za HIV • Veliko skupin z višjim tveganjem za HIV ima omejen stik z zdravstvenim sistemom • za dosego teh skupin so potrebne posebej oblikovane intervencije, npr.: • Hitro testiranje na HIV v skupnosti brez vnaprejšnjega naročanja • Mobilne ambulante • Program ponudbe testov, menjave igel in brizg • Vrstniško mobilno doseganje spolnih delavcev/k na terenu • Ponujeno mora biti na način, kinikogar ne obsoja • Priporočeno je, da se po nasvet in sodelovanje obrnemo tudi na vrstniške skupine, npr.izvedba aktivnosti za osveščanje(za zmanjšanje stigme in diskriminacije, za obveščanje ciljnih skupin o tveganjih in tveganem vedenju, o možnostih testiranja in oskrbe) • WHO/Europe. Scaling up HIV testing and counselling in the WHO European Region, 2010.

43. Premagovanje ovirNormalizacija HIV testiranja • HIV test naj bo sprejemljiv za bolnikev različnih okoljih, npr. 83% akutnih bolnikov • Vendar testapogosto ne ponudijo, npr. samo 43% primerov tuberkuloze je testiranih tudi za HIV • Visoka variabilnost med zdravnikipri ponujanju HIV testa, npr. 45-88% med zdravniki • Zamujene priložnostiza HIV testiranje • Opt-out (avtomatsko) testiranjevodiv povečanje deleža testiranih, npr. 96% priprenatalnih pregledih v Združenem kraljestvu v 2010. Ellis S et al. Clinical Medicine 2011; 11: 541-3. Thomas William S et al. Int J STD & AIDS 2011; 22: 748-50. Petlo T et al. Int J STD & AIDS 2011; 22: 727-9. National Antenatal Infections Screening Monitoring. HPA.

44. Pristopi k testiranjuBrezplačno testiranje je učinkovito • Samonapotitev v: • Zdravstvene ustanove • Testiranje v skupnosti (testirne točke) • Predlaga ga izvajalec • vsem (ne-usmerjeno) • podskupinam (usmerjeno) glede na: • Etnično pripadnost, državo porekla, spolne preferenceitd. • Glede na vrsto zdravstvenega stanja

45. Premagovanje ovirS kazalniki stanja usmerjano HIV testiranje • Pristop s katerim se zdravstvene delavce spodbuja, da testirajo več bolnikov na temelju suma na HIV. • V zdravstvenih ustanovah kjer HIV testiranje ni del standardne zdravstvene oskrbe,je potrebno HIV testiranje ponuditi rutinsko pri določenih kliničnih stanjih. • Številne bolezni lahko kažejo na neodkrito/ nediagnosticiranoHIV okužbo. • Dokazano je, da bo testiranje pri teh ‘indikativnihboleznih’ odkrilo višje stopnje HIVa od povprečjain je tako stroškovno učinkovita intervencija. • Uporabni viri: • HIV in Europe: HIV Indicator Conditions: Guidance for Implementing HIV Testing in Adults in Health Care Settings (2012) HIV in Europe. HIV Indicator Conditions: Guidance for implementing HIV testing in adults in Health Care Settings 2012.

46. Premagovanje ovirS kazalniki stanja usmerjano HIV testiranje Izvedljivost in učinkovitost • S kazalniki stanja usmerjano testiranje je učinkovita metoda za ciljano HIV testiranje Sullivan et al. Feasibility and Effectiveness of Indicator Condition-Guided Testing for HIV: Results from HIDES I (HIV Indicator Diseases across Europe Study). PLOS ONE 2013.

48. Spremljanje in vrednotenje(angl. Monitoring in evalvacija)

49. Spremljanje in vrednotenje • Spremljanje in vrednotenje (S&V) jebistveni sestavni del programa HIV testiranja, tako bo programzagotavljal visoko kakovostno HIV testiranje. • Pri oblikovanju S&V lahko uporabimo kriterije FACTS: • Feasibility- izvedljivost • Acceptability - sprejemljivost • Effectiveness and Cost-effectiveness – učinkovitost in stroškovno učinkovitost • Target populations are reached – dosegamo ciljne skupine • Sustainability – trajnost ECDC, HIV testing: increasing uptake and effectiveness in the European Union, 2010.

50. Spremljanje in vrednotenje Primeri kazalnikov za oceno lokalnih pobud HIV testiranja z uporabo meril FACTS ECDC, HIV testing: increasing uptake and effectiveness in the European Union, 2010.