MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO UPRAVNA AKADEMIJA

1. MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVOUPRAVNA AKADEMIJA Ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema Mag. Jurij Mezek

2. Evropska unija - je edinstveno gospodarsko in politično partnerstvo med 27 demokratičnimi evropskimi državami, ki si skupaj prizadevajo za mir in blaginjo - ni država, ki bi nadomestila obstoječe nacionalne države v Evropi, a je več kot katera koli mednarodna organizacija - je edinstvena integracija - države članice so ustanovile skupne institucije, na katere so prenesle del svoje suverenosti, tako da se odločitve o nekaterih vprašanjih skupnega interesa sprejemajo demokratično na evropski ravni

3. Evropska unija - petdesetletno obdobje miru, stabilnosti in blaginje, dvignil se je življenjski standard, uvedena je bila skupna valuta in postopno se je oblikoval enotni evropski trg, ki omogoča prosti pretok blaga, storitev in kapitala ter prosto gibanje ljudi med državami članicami

4. Evropska unija Od 1. januarja 2007 ima Evropska unija 27 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija.

5. Evropska unija 502,2 milijona prebivalcev (podatek Eurostata za 2011), 4,2 milijona km2 površine, 23 uradnih jezikov, 24.400 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca (leto 2010).

6. Evropska unija Današnja Evropska unija je rezultat idej, naporov in dela vseh, ki sodelujejo pri izgradnji združene Evrope. Nikjer na svetu se še ni zgodilo, da bi suverene države do takšne mere združile in prenesle svoje pristojnosti, in sicer na področjih bistvenega pomena za njihove državljane

7. Zakaj EU • Mir pol stoletja trajajoče miroljubno sodelovanje med državami članicami evropskih skupnosti • Gospodarski in socialni napredek Oblikovalci Rimske pogodbe (1957) so Evropski gospodarski skupnosti zastavili naslednjo nalogo: "z vzpostavitvijo skupnega trga in postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic v vsej Skupnosti spodbujati skladen razvoj gospodarskih dejavnosti, stalno in uravnoteženo gospodarsko rast, povečano stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejše odnose med državami, ki jih združuje".

8. Zakaj EU • Demokracija Moč Evrope se skriva predvsem v tem, da je sposobna skupaj ukrepati na podlagi odločitev, sprejetih po demokratičnih postopkih v evropskih institucijah. EU želi spodbujati človekove vrednote in socialni napredek

9. Zakaj EU Kmalu po drugi svetovni vojni se je začelo evropsko združevanje, ki je imelo sprva dva glavna cilja: gospodarsko obnoviti od vojne razdejano Evropo ter postopno ustvariti enotno območje miru, razvoja, blaginje in demokracije. Na začetku je sodelovalo šest držav predvsem na področju trgovine in gospodarstva. Od takrat je združevalni proces dobil nove razsežnosti, zajel nove države in nova področja delovanja. Danes je v EU 27 držav članic in skoraj pol milijarde prebivalcev, evropsko združevanje pa se nadaljuje

10. Zgodovinski mejniki 1950 - Francoski zunanji minister Robert Schuman9. maja predstavi predlog o uskladitvi obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije. 1951 - 18. aprila so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska podpisale Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. S tem se je začel kompleksen proces gospodarskega združevanja, ki je temeljil na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki.

11. Zgodovinski mejniki 1957 - Na podlagi uspeha Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo je šest držav razširilo sodelovanje še na druge gospodarske sektorje. Podpišejo Rimski pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom). Cilj EGS je bil ustvariti gospodarsko skupnost, ki temelji na prostem pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala.   1962 - 30. julija je EGS uvedla Skupno kmetijsko politiko, ki državam omogoča skupni nadzor nad živilsko proizvodnjo, da države EGS pridelajo dovolj hrane za svoje potrebe in da kmetje prejemajo enako plačilo za svoj pridelek.

12. Zgodovinski mejniki 1968 - 1. julija so znotraj šestih držav članic povsem ukini carine in ustvari carinsko unijo, ki v obdobju dveh let za šestkrat poveča čezmejno trgovanje med državami članicami. 1973 - Danska, Irska in Velika Britanija so se pridružile evropskim skupnostim. 1974 - Ustanovljen je bil Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) s cilji zagotavljanja uravnoteženega razvoja evropskih regij, izboljšanja prometnih in komunikacijskih povezav, povečanja naložb in ustvarjanja delovnih mest.

13. Zgodovinski mejniki 1979 - V času od 7. do 10. junija so bile izvedene prve neposredne volitve v Evropski parlament. Uveden je bil Evropski denarni sistem (EMS), ki je nekoliko pomagal pri ustalitvi menjalnih tečajev in spodbudil države članice evropski skupnosti k izvajanju strogih politik, ki so jim omogočale ohranitev medsebojne pomoči in vzpostavitev reda v gospodarstvu. 1981 - Pridružila se je Grčija. 1986 - Vstopili sta Španija in Portugalska.

14. Zgodovinski mejniki 1987 - Začel je veljati Enotni evropski akt, ki določa časovni razpored za oblikovanje enotnega evropskega trga do 1. januarja 1993. 1990 - Združili sta se Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika (3. oktobra).

15. Zgodovinski mejniki 1991 - V Maastrichtu je Evropski svet decembra dosegel sporazum glede Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, ki preimenuje EGS v Evropsko skupnost (ES), obstoječemu sistemu treh evropskih skupnosti so bila dodana področja meddržavnega sodelovanja. Zastavljeni so bili novi, ambiciozni cilji za države članice - denarna unija do leta 1999, evropsko državljanstvo, nove skupne politike in novi dogovori glede notranje varnosti. 1992 - Vzpostavljen je bil enotni trg, to je prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. EU postane največji enotni trgovinski blok na svetu.

16. Zgodovinski mejniki 1995 - Pridružijo se Avstrija, Finska in Švedska. 26. marca je začel v sedmih državah - v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji - veljati Schengenski sporazum. 1997 - 17. junija je bila podpisana Amsterdamska pogodba, ki navaja načrte reform institucij EU, da bi Evropi dali vplivnejše mesto v svetu in da bi zagotovili več sredstev za zaposlovanje in pravice državljanov. 1998 - V Frankfurtu je bila ustanovljena Evropska centralna banka.

17. Zgodovinski mejniki 2000 - Marca je v Lizboni Evropski svet sprejel celovito strategijo za posodobitev gospodarstva EU. "Lizbonska strategija" naj bi Evropsko unijo do leta 2010 spremenila v najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. 2001 - Podpisana je bila Pogodba iz Nice, ki EU pripravi na največjo širitev v njeni zgodovini. 2002 - 12 držav članic območja evra je izvedlo največji monetarni prehod v zgodovini, ko so 1 januarja njeni državljani začeli uporabljati bankovce in kovance evra.

18. Zgodovinski mejniki 2004 - 1. maja so se EU pridružile Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. 29. oktobra so države članice EU podpisale Pogodbo o Ustavi za Evropo, katere namen je bil poenostavitev demokratičnega odločanja in upravljanja EU s 25 in več državami. Pogodbo so na referendumu v Franciji in na Nizozemskem državljani zavrnili. 2007 - 1. januarja je število držav članic EU naraslo na 27, saj sta se EU pridružili Bolgarija in Romunija. Decembra je bila podpisana Lizbonska pogodba, ker je bila Pogodba o Ustavi za Evropo zavrnjena.

19. Zgodovinski mejniki 2009 - 1. decembra je stopila v veljavo Lizbonska pogodba, po tem ko so jo ratificirale vse države članice EU, tudi Irska, kjer so jo na prvem referendumu leta 2008 zavrnili.

20. Evropska unija Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki, vendar tudi s skupnimi vrednotami, kot so demokracija, svoboda in socialna pravičnost. EU te vrednote brani, razvija sodelovanje in spodbuja enotnost med evropskimi narodi. Obenem ohranja njihovo raznolikost in zagotavlja, da državljani čimbolj sodelujejo pri sprejemanju odločitev.

21. Evropska unija Ključnega pomena za demokratično delovanje EU so že omenjene skupne institucije, ki druga drugo dopolnjujejo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Njihovi sedeži so v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Delo institucij podpirajo še posvetovalni in finančni organi ter agencije, specializirane za delovanje na področjih nekaterih skupnih politik EU.

22. Evropska unija V EU so enotno urejena samo tista področja, na katerih lahko države članice skupaj dosežejo boljše rezultate, kot če bi delovale same. To imenujemo načelo subsidiarnosti. Skupna področja delovanja pa imenujemo skupne politike. Eden od načinov, da se ljudje identificirajo s tako kompleksno politično skupnostjo kot je EU, je uporaba simbolov. Vse od leta 1986 je tako EU prepoznavna po evropski zastavi, evropski himni, skupni valuti - evru, sloganu 'Združeni v različnosti'; in dnevu Evrope, ki ga praznujemo 9. maja.

23. Institucije in drugi organi EU Evropska unija ima edinstveno institucionalno ureditev: Evropski svet (vrh), v katerem so voditelji držav članic in EU, določa splošne politične smernice EU; Evropski parlament, v katerem sedijo neposredno izvoljeni poslanci, zastopa ljudstvo Evrope; Evropska komisija, katere člane imenujejo vlade držav članic, skrbi za interese EU kot celote; Svet Evropske unije/Svet ministrov, v katerem so predstavniki vlad, zagovarja interese posameznih držav

24. Institucije in drugi organi EU Sodišče Računsko sodišče Evropska investicijska banka Evropska centralna banka Ekonomsko – socialni odbor – glas civilne družbe Odbor regij – glas lokalnih oblasti Agencije

25. Evropski parlament Poslanci Evropskega parlamenta so zastopniki ljudstva. Izvoljeni so na neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih pet let. Parlament je skupaj s Svetom Evropske unije (Svet) najpomembnejše zakonodajno telo EU. Evropski parlament ima tri glavne naloge: • po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge zakonov EU; • nadzoruje druge evropske institucije, zlasti Evropsko komisijo, in preverja demokratičnost njihovega delovanja; • po razpravi skupaj s Svetom sprejme proračun EU.

26. Evropski parlament • Sprejemanje evropske zakonodaje • Demokratični nadzor • Proračunski nadzor

27. Evropski parlament Število poslancev v Evropskem parlamentu je sorazmerno številu prebivalcev posamezne države članice. Lizbonska pogodba določa, da nobena država ne sme imeti manj kot 6 ali več kot 96 poslancev Evropski parlament je edini neposredno izvoljeni organ EU in ena največjih demokratičnih skupščin na svetu. Njegovih 754 poslancev zastopa 500 milijonov državljanov EU. Vsakih pet let jih volijo volivci iz vseh 27 držav članic.

28. Evropski parlament • Evropski parlament deluje v treh mestih: Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu. • V Luxembourgu so upravne pisarne (generalni sekretariat). • Zasedanje celotnega Parlamenta (plenarno zasedanje) poteka v Strasbourgu in včasih v Bruslju. Tudi odbori zasedajo v Bruslju. • Na zasedanjih Evropskega sveta voditelji EU določijo splošne politične prednostne naloge in najpomembnejše pobude. Vsako leto običajno skličejo štiri zasedanja, ki jih vodi stalni predsednik.

29. Evropski svet Evropski svet določa splošne politične usmeritve in prednostne naloge ter obravnava zapletena in občutljiva vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti na nižji ravni medvladnega sodelovanja. Čeprav ima Evropski svet velik vpliv pri določanju političnih prednostnih nalog EU, ne more sprejemati zakonodaje

30. Evropski svet V okviru Evropskega sveta se sestajajo voditelji držav oziroma vlad članic EU, predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta, ki tudi predseduje zasedanjem. Sodeluje tudi visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

31. Evropski svet Predsednik Zasedanje Sprejemanje odločitev Zgodovina Evropskega sveta

32. Svet Evropske unije Svet Evropske unije oziroma (neuradno Svet EU) sestavljajo ministri držav članic. Svet EU sprejema predpise in usklajuje politike. ! ne zamenjati: z Evropskim svetom – institucijo EU, v okviru katere se približno štirikrat letno sestanejo voditelji držav ali vlad držav članic in obravnavajo prednostne politične naloge EU. s Svetom Evrope – ki ni organ EU.

33. Svet Evropske unije Svet sprejema zakonodajo EU, • usklajuje širše gospodarske politike držav članic, • podpiše sporazume med EU in drugimi državami, • potrdi letni proračun EU, • razvija zunanjo in varnostno politiko EU, • usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodišči in policijskimi organi

34. Svet Evropske unije Kdo so člani Sveta? Število članov ni določeno. Na vsak sestanek Sveta pošlje država članica svojega ministra za ustrezno politično področje – denimo okoljskega ministra, kadar se obravnavajo okoljska vprašanja: Svet se v tem primeru imenuje Svet za okolje. Kdo vodi seje? Svetu zunanjih ministrov stalno predseduje visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU. Vse druge seje Sveta vodi ustrezni minister države, ki predseduje Svetu Evropske unije.

35. Svet Evropske unije • Svet EU praviloma sprejema odločitve s kvalificirano večino. Države z več prebivalci imajo več glasov, vendar je število glasov ponderirano v dobro držav z manj prebivalci: • Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo: 29 glasov • Španija in Poljska: 27 • Romunija: 14 • Nizozemska: 13 • Belgija, Češka, Grčija, Madžarska in Portugalska: 12 • Avstrija, Bolgarija in Švedska: 10 • Danska, Irska, Litva, Slovaška in Finska: 7 • Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg in Slovenija: 4 • Malta: 3 • SKUPAJ: 345 • Svet glasuje s kvalificirano večino (za predlog glasuje večina, včasih dve tretjini, držav EU ali predlog dobi vsaj 255 od 345 glasov.

36. Evropska komisija Evropska komisija je med pomembnejšimi institucijami Evropske unije. Zastopa interese EU kot celote, oblikuje predloge novih evropskih predpisov ter skrbi za izvajanje politik EU in porabo denarja EU. Evropsko komisijo vodi 27 komisarjev, po eden iz vsake države EU. Predsednik Komisije določi resorje, za katere so v petletnem mandatu pristojni posamezni komisarji.

37. Evropska komisija • Predsednika imenuje Evropski svet, ki v soglasju z imenovanim predsednikom imenuje tudi komisarje. • Predsednika Komisije in kandidate za komisarje nato odobri še Evropski parlament, kateremu odgovarjajo za svoje delo. Parlament je tudi edini organ, ki Komisijo lahko razpusti. • Delovne naloge Komisije izvaja osebje Komisije, ki so organizirani v oddelke, imenovane generalni direktorati (GD). • Z izrazom Komisija torej poimenujemo 27 posameznih komisarjev, stalno osebje ali institucijo kot celoto.

38. Evropska komisija Evropska komisija zastopa in se zavzema za interese EU kot celote. Nadzoruje in izvaja politike EU, tako da: • Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove zakone in predpise; • upravlja proračun EU in dodeljuje sredstva; • izvršuje zakonodajo EU (skupaj s Sodiščem EU); • zastopa Evropsko unijo na mednarodni ravni, denimo tako, da sklepa sporazume med EU in drugimi državami.

39. Sodišče Evropske unije Sodišče zagotavlja enako spoštovanje prava EU pri razlagi in uporabi pogodb v vseh državah EU. Sodišče je pristojno tudi za reševanje pravnih sporov med državami članicami in institucijami EU. Nanj se lahko obrnejo tudi podjetja, organizacije in posamezniki, če menijo, da je določena institucija EU kršila njihove pravice

40. Sodišče Evropske unije • Sodišče Evropske unije sestavlja po en sodnik iz vsake države članice EU • Sodišču pomaga osem generalnih pravobranilcev. Njihova naloga je podati pravno mnenje o zadevah, predloženih Sodišču. Njihovo delo mora biti javno in nepristransko. • Sodnike in generalne pravobranilce imenujejo vlade držav članic EU za obdobje šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. • Da bi Sodišče Evropske unije uspešneje reševalo številne predložene zadeve in zaradi boljše pravne zaščite državljanov, je bilo ustanovljeno Splošno sodišče, ki je pristojno za obravnavo tožb fizičnih oseb, podjetij in nekaterih organizacij ter zadev, povezanih s konkurenčnim pravom.

41. Sodišče Evropske unije Sodišče odloča o zadevah, ki se mu predložijo. Pristojno je za obravnavo petih vrst postopkov: • predhodno odločanje – sodišče države članice se obrne na Sodišče Evropske unije s prošnjo za razjasnitev določenega vidika razlage prava EU, • tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – postopek zoper državo članico zaradi neizpolnjevanja prava EU, • ničnostna tožba – vloži se zoper predpis EU, za katerega se meni, da krši pogodbe in temeljne pravice EU, • tožba zaradi nedelovanja – postopek zaradi nedelovanja institucije EU oziroma nesprejemanja določenih odločitev, • pritožba – fizična oseba, podjetje ali organizacija se lahko pritoži zoper odločitev ali ukrep EU

42. Računsko sodišče Evropsko računsko sodišče opravlja revizije v Uniji. Izboljšuje finančno poslovodenje EU in pripravlja poročila o uporabi javnih sredstev. Ustanovljeno je bilo leta 1975 in ima sedež v Luxembourgu

43. Računsko sodišče Računsko sodišče lahko opravi revizijo poslovanja pri vsakem subjektu ali organizaciji, ki upravlja sredstva EU, s čimer zagotavlja, da davkoplačevalci dobijo največ za svoj denar. Pogosto izvaja preglede na kraju samem. Svoj poročila predloži Evropski komisiji in nacionalnim vladam EU. Računsko sodišče samo po sebi nima nobenih pravnih pooblastil. Če revizorji odkrijejo goljufije ali nepravilnosti, o tem obvestijo Evropski urad za boj proti goljufijam.

44. Računsko sodišče Naloge Sestava Organizacijska sestava

45. Evropski ekonomsko-socialni odbor Predstavniki evropskih delodajalcev, delojemalcev in drugih interesnih skupin lahko v okviru Evropskega ekonomsko-socialnega odbora izrazijo mnenja o različnih vprašanjih, povezanih z EU. Je posvetovalni organ, ki s strokovnimi nasveti pomaga večjim institucijam EU, zlasti Svetu EU, Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu.

46. Evropski ekonomsko-socialni odbor Pristojnosti - Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in regionalnih pogledov na zakonodajo EU Člani - 344 članov

47. Odbor regij je svetovalno telo, ki zastopa interese evropskih regionalnih in lokalnih organov v EU: • Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in regionalnih pogledov na zakonodajo EU. V ta namen pripravlja poročila („mnenja“) o predlogih Komisije. • Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament se morajo posvetovati z Odborom regij o zadevah, ki zadevajo lokalne in regionalne organe (denimo o zaposlovanju, okolju, izobraževanju ali javnem zdravju).

48. Odbor regij Člani • štiri politične skupine, ki zastopajo interese glavnih evropskih političnih strank: • Evropske ljudske stranke (EPP), • Stranke evropskih socialistov (PES), • Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), • Združenja za Evropo narodov – Evropske zveze (UEN-EA). • Delo Odbora - vsako leto pet plenarnih zasedanj, na katerih določi splošne politične smernice in sprejema mnenja

49. Evropska centralna banka • Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu upravlja skupno valuto evro in zagotavlja stabilnost cen v EU. • Evropska centralna banka je odgovorna tudi za pripravo in izvajanje ekonomske in monetarne politike EU

50. Evropska centralna banka ECB je institucija Evropske unije in skrbi za: • stabilnost cen (z ohranjanjem inflacije pod nadzorom), zlasti v državah, ki uporabljajo evro; • stabilnost finančnega sistema, in sicer z ustreznim nadzorom finančnih trgov in ustanov. • Sodeluje tudi s centralnimi bankami vseh 27 držav članic EU v okviru evropskega sistema centralnih bank. • ECB je tudi na čelu evrskega območja, v katerem je 17 držav EU, ki uporabljajo evro. Njihove centralne banke skupaj z Evropsko centralno banko predstavljajo „evrosistem“.