Obravnava gibanja pri informatiki, nemščini, matematiki in fiziki s sodelovalnim učenjem

1. Obravnava gibanja pri informatiki, nemščini, matematiki in fiziki s sodelovalnim učenjem Avtorji: Andrej Campolunghi, Tanja Ožbolt, Vanda Fiegl in Mirijam Pirc – TŠC Nova Gorica Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Uvrstitev in opis kurikularne povezave Povezava je: • večpredmetna: med štirimi predmeti prvega letnika tehniške gimnazije TG, • delna in horizontalna: izvedena je bila v obeh oddelkih TG s petimi učitelji, • kombinirana : delno so cilji integrirani, delno so obravnavani ločeno.

3. Sodelovalno učenje Metodi sodelovalnega učenja (sodelovalne karte in izvirna sestavljanka) sta bili uporabljeni pri: • utrjevanju definicij in enačb pri gibanju (FIZ, sodelovalne karte) • reševanju računskih zgledov (MAT, delo v dvojicah, izvirna sestavljanka), • prevajanju tujega članka (NEM, izvirna sestavljanka) • risanju grafovin izdelavi plakata (INF, izvirna sestavljanka)

4. Povod za medpredmetno povezavo: težave pri obravnavi gibanja Dijaki: • ne razumejo linearne funkcije, • ne vidijo smisla v golem učenju matematičnih vsebin, • zgledi pri fiziki pa se jim zdijo zastareli . Učitelji: • velikokrat »pozabimo« navezati učno snov na zanimivo in aktualno literaturo (članki, internet, reklame…), če nas dijaki ne vprašajo. Dijaki se vsakodnevno srečujejo z aktualno tehnično literaturo, vendar je sami ne povežejo s šolsko snovjo.

5. Utemeljitev kurikularne povezave z vsebinskimi cilji Gibanje je vsakdanji pojav, ki je hkrati tudi zapleten fizikalni pojav. Če ga hočemo razumeti in znati opisati, je potrebno: • poznati in razumeti definicije fizikalnih količin (premik, hitrost in pospešek) – FIZ, • znati količine med sabo povezati (matematični zapis) – FIZ, MAT, • količine prikazati z grafi (znati uporabiti računalniške programe)- FIZ,MAT,INF, • iz grafov znati prebrati ustrezne podatke, jih interpretirati in jih nadalje uporabiti za izračune (uporaba tuje aktualne literature) - FIZ,MAT,INF,NEM.

6. Utemeljitev kurikularne povezave s procesnimi cilji in kompetencami Kurikularna povezava pri obravnavi gibanja je smiselna, ker učitelj fizike ne more sam doseči zastavljenih ciljev Posodobljeni učni načrti različnih predmetov (matematika, tuji jeziki, naravoslovje..) narekujejo razvijanje različnih kompetenc in ciljev. Dijaki: • znajo opisati vsakdanje primere iz gibanja z matematičnim zapisom in pri reševanju računskih primerov uporabiti matematična orodja, • znajo prikazati rezultate eksperimentalnih vaj z grafi in zapisati ustrezno enačbo, kjer razumejo, kaj je konstanta in kaj spremenljivka, • se navajajo uporabljati tujo strokovno literaturo, slovarje in sodobne elektronske medije za pridobivanje in prikaz podatkov, • spoznajo različne vplive avtomobila na okolje in človeka.

7. Utemeljitev medpredmetne povezave s timskim poučevanjem in sodelovalnim učenjem Pomembnost timskega poučevanja je v tem, da prisotnost dveh učiteljev dijakom omogoča istočasno podporo iz dveh predmetov, bolj individualiziran pouk in vzor timskega dela. Pomembnost sodelovalnega učenja je, da z metodo izvirne sestavljenke dosežemo, da dijaki drug drugemu pomagajo, posameznik je zadolžen za določeno nalogo in je hkrati za svoje delo odgovoren v svoji skupini.

8. Časovni potek medpredmetne povezave FIZ – MAT – NEM – INF • Obravnava premega enakomernega in enakomerno pospešenega gibanja pri fiziki– 5 ur (prisoten učitelj fizike) • Uporaba linearne funkcije pri matematiki in reševanje fizikalnih zgledov – 3 ure (pri 2. in 3. uri prisotna učitelja matematike in fizike) • Prevajanje avtomobilskega testa iz nemščinev slovenščino – 2 uri (prisotna učitelja nemščine in fizike) • Risanje grafov v excelu in izdelovanje plakata pri informatiki– 4 ure (prisotna učitelja informatike in matematike ter informatike ter fizike)

9. Organizacija Medpredmetno povezavo in timsko poučevanje smo izvajali v mesecu maju, ko smo nekateri učitelji imeli manj ur, ker smo zaključili s poukom v četrtih letnikih. En učitelj je imel v urniku redno uro, drugi pa prosto uro. Urnika v ta namen torej nismo prirejali.

10. Primer sodelovalnih kart pri obravnavi gibanja

11. MATEMATIKA Cilj: Dijaki pri nalogi iz gibanja uporabijo znanje iz linearne funkcije in obratno, nalogi iz linearne funkcije podajo fizikalno interpretacijo. Predznanje: linearna funkcija, njen graf in lastnosti, enačba premice, presečišče. Tri učne ure.

12. Evalvacija pri matematiki V ekspertnih skupinah - uspešne tri skupine od štirih. V matičnih skupinah – uspešne štiri skupine od petih. Pri učnih listih za preverjanje – uspešne štiri skupine od petih. Visoka motivacija – v uspešnih skupinah.

13. FIZIKA + MATEMATIKA + INFORMATIKA 1. ura: - INF: Delo z urejevalnikom preglednic. Omejitev definicijskega območja pri grafičnem prikazovanju podatkov, vstavljanje trendne črte in prikaz predpisa, sklic na vrednosti v celici pri preračunavanju. - MAT: Ponovitev pomena smernega koeficienta in prostega člena v predpisu linearne funkcije ter definicijskega območja. - FIZ: Ponovitev fizikalnih enačb, ki povezujejo pot, čas, hitrost in pospešek pri enakomerno pospešenem gibanju ter pretvarjanja merskih enot.

14. FIZIKA + MATEMATIKA + INFORMATIKA 2. ura: - FIZ: Proučevanje oblike grafa v(t) enakomerno pospešenega/pojemajočega gibanja, če opravljamo meritve z različnimi pospeški in konstantno začetno hitrostjo. • MAT: Določitev smernega koeficienta in prostega člena v predpisu v(t) = at+v0. Eksperimentalno določanje velikosti pojemka, če naj se avto zaustavi v sedmih sekundah. Računanje dolžine poti, s pomočjo geometrijske predstavitve. • INF: raba vseh funkcij, ki so jih spoznali prvo uro

15. Evalvacija pri fiziki Dijaki : • razumejo in znajo uporabiti formule iz gibanja, • znajo povezati matematične in fizikalne vsebine ter uporabiti znanje na konkretnem primeru (izdelava plakata).

16. NEMŠČINA • Predznanje: samostalnik, sestavljenke • Procesni cilj: PRVA URA -delo s slovarjem v ekspertnih skupinah DRUGA URA– sestavljanje plakata v matičnih skupinah • Vsebinski cilj: besedišče na temo avtomobilski testi

19. Evalvacija - NEMŠČINA 1.ura, delo v ekspertnih skupinah • Dijaki zelo motivirani, procesni cilj pri nemščini dosežen. • Dijaki imajo priložnost pokazati svoje poznavanje avtomobilistične stroke, kar jih dodatno motivira. • Socialne veščine: nekatere skupine se počasneje organizirajo. 2.ura, delo v matičnih skupinah • V nekaterih skupinah še iščejo/preverjajo posamezne prevode, živahno, nekaj hrupa. Delovni listi pomagajo, da dijaki bolj sistematično delajo. • Dobro timsko delo. • Vsebinski in procesni cilji pri nemščini so doseženi.

21. Analiza vprašalnika za dijake • Dijake sodelovalno učenje kot metoda pritegne in motivira (76%) • Večina jih meni, da je pouk z medpredmetinim povezovanjem učinkovitejši, znanje bolj uporabno (59%). • Počutijo se odgovorne (61%) in samostojne (70%), ne potrebujejo dodatnih navodil/ pomoči učitelja (čeprav mora učitelj ves čas delovati kot koordinator in pomočnik/svetovalec) (76%). • Všeč jim je bila izbrana vsebina (42%). • Želijo si še več takega pouka (medpredmetne povezave, sodelovalno učenje) (58%). • Všeč jim je bilo delo v skupinah, učenje v sproščenem vzdušju, prevajanje, oblikovanje z računalniškimi orodji. • Radi bi sodelovali pri izbiri teme, se učili na tak način tudi pri drugih predmetih, teoretično delo bi nadgrajevali s praktičnim (avtomobili!).

22. Hvala za pozornost!