270 likes | 1.15k Views
Pedagoška fakulteta. VODNI VIRI IN KVALITETA VODE V SLOVENIJI. program izpopolnjevanja za poučevanje predmeta naravoslovje v 6. in 7. razredu KEMIJSKE VSEBINE. Marjeta Cvetko Mirica Založnik Simončič Damijana Pecman. Ljubljana, 2006. UNIVERZA V LJUBLJANI. CILJI: Učenci:
E N D
Pedagoška fakulteta VODNI VIRI IN KVALITETA VODE V SLOVENIJI programizpopolnjevanja za poučevanje predmeta naravoslovje v 6. in 7. razredu KEMIJSKE VSEBINE Marjeta Cvetko Mirica Založnik Simončič Damijana Pecman Ljubljana, 2006 UNIVERZAV LJUBLJANI
CILJI: Učenci: • naštejejo vodne vire • naštejejo vire pitne vode • spoznajo kriterije za pitno vodo • razumejo, da z onesnaževanjem podtalnice onesnažujemo pitno vodo • razumejo skrb za pitno vodo • sklepajo na posledice onesnaževanja in znajo opisati določene primere onesnaženja • opredelijo probleme onesnaženosti voda v domačem kraju. POJMI: • vodni viri • podzemna voda • podtalnica • kakovost vode • podzemni vodonosniki-to so pogosto več deset km² obsežna podzemna območja, v katere se iztekajo površinski vodotoki in voda, ki priteka skozi propustna tla • vodovarstveno območje-zaščiteno območje okrog zajetih vodnih virov in na poljih s podtalnico z omejitvijo dejavnosti, da se prepreči morebitno onesnaževanje POJMI, KI JIH UČENCI ŽE POZNAJO: • kroženje vode • mehka voda • trda voda • pitna voda • postopek za pripravo pitne vode
KROŽENJE VODE V NARAVI VODNI VIRI?
VODNI VIRI PADAVINE LEDENIKI MORJA IN OCEANI CELINSKE VODE PODZEMNE VODE OBLAKI
VIRI PITNE VODE VRELEC VRTINA ZBIRALNIK- AKUMULACIJA IZVIR DEŽEVNICA- KAPNICA PODTALNICA
VODNI VIRI V SLOVENIJI NAJVEČJI VODNI VIR PITNE VODE V SLOVENIJI (90%) JE PODZEMNA VODA PODZEMNA VODA PODTALNICA PODZEMNI VODONOSNIKI
KAKOVOST VODE KRITERIJI ORGANOLEPTIČNE LASTNOSTI FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI NEAŽELENE SNOVI V ČEZMERNIH KOLIČINAH STRUPENE SNOVI OBARVANOST, MOTNOST, OKUS, VONJ TEMPERATURA, KOLIČINA RAZTOPLJENEGA KISIKA ELEKTRIČNA PREVODNOST, KOLIČINA SPOJIN KLORIDOV, KALCIJA, MAGNEZIJA, ALUMINIJA, SULFATOV, KOLIČINA NITRATOV, AMONIJEVIH SPOJIN, SPOJIN FENOLOV, ŽELEZA, MANGANA,BAKRA, CINKA SNOVI, KI VSEBUJEJO ARZEN, ŽIVO SREBRO, SVINEC, KADMIJ
KAKOVOST POVRŠINSKE VODE V SLOVENIJI Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005
KAJ VPLIVA NA KAKOVOST PITNE VODE V SLOVENIJI? • KAMNINSKA SESTAVA • KMETIJSTVO • POSELJENOST • INDUSTRIJA • UREJENOST KOMUNALNE INFRASTRUKTURE • DEPONIJE ODPADKOV
KAMNINSKA SESTAVA SLOVENIJE MEHKA VODA deževnica+ ogljikov dioksid mehka voda + kalcijev in magnezijev karbonat v tleh TRDA VODA vsebuje raztopljen kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
VPLIVI NA KAKOVOST PODZEMNE VODE KAMNINSKA SESTAVA TAL ODLAGALIŠČA KOMUNALNIH ODPADKOV INTENZIVNO KMETIJSTVO VELIKA POSELJENOST PRONICANJE RAZLIČNIH SNOVI V TLA ONESNAŽENJE PODZEMNE VODE
VPLIVI NA KAKOVOST PODZEMNE VODE + + KAMNINSKA SESTAVA DEPONIJE ODPADKOV KMETIJSTVO-OBDELOVANJE ZEMLJE = KAKOVOST PODZEMNE VODE V SLOVENIJI POSELJENOST
VODOVARSTVENA OBMOČJA ONESNAŽENA PITNA VODA ZAŠČITA PITNE VODE VODOVARSTVENO OBMOČJE zaščiteno območje okrog zajetih vodnih virov in na poljih s podtalnico z omejitvijo dejavnosti, da se prepreči morebitno onesnaževanje
KAJ LAHKO NAREDIM ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE V SVOJEM KRAJU?
PROJEKT-VODA JE VIR ŽIVLJENJA Projekt poteka od začetka šolskega leta do 22. marca, ko je svetovni dan voda. Takrat učenci predstavijo svojo dejavnost. • 6. razred: učenci ugotavljajo katere kamnine pokrivajo okolico domačega kraja • 7. razred: učenci popišejo rastlinske in živalske vrste v bližnjih vodotokih in sklepajo na kakovost vode • 8. razred: pri pouku kemije učenci merijo količino nitratov in fosfatov v bližnjih vodotokih • 9. razred: učenci pri pouku fizike merijo globino in širino vodotokov in pretok vode na posameznih odsekih vodotokov • pri pouku slovenščine učenci pišejo spise in pesmi na temo vode • pri pouku matematike na koncu projekta pridobljene podatke prikažejo v obliki grafov in histogramov. • pri likovni vzgoji učenci delajo izdelke na temo vode
LITERATURA: • Bat, M. et.al. 2003. Vodno bogastvo Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. • Bat, M. et. al. 2004. KAZALCI okolja 2003. MOPE-Agencija RS za okolje. Ljubljana. • Glažar, S. A. et.al. 2003. Naravoslovje za 7. razred devetletne osnovne šole, učbenik. DZS. Ljubljana. • Glažar, S. A. et.al. 2005. Naravoslovje za 6. razred devetletne osnovne šole, učbenik. DZS. Ljubljana. • Lah, A. 1998. Voda - vodovje: poglavitni življenjski vir narave in gospodarstva. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Ljubljana. • Lobnik, F. et. al. 2002. Okoljski pojavi in pojmi: okoljsko izrazje v slovenskem in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili. Svet za varsvo okolja Republike Slovenije. Ljubljana. • Plut, D. ed. 2005. SLOVENIJA – vodna učna pot Evrope. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Ljubljana. • http://kt.ijs.si/markodebeljak/Ekologija/4%20Tla.pdf 3.7.2006 • http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/geo/gradiva/studijska_gradiva/geografija_slovenije/gradiva_geografija_slovenije.html 3.7.2006 • http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/ 3.7.2006 • http://eionet-si.arso.gov.si/Dokumenti/GIS/splosno/ 3.7.2006