PROJEKTI :

1. MATIČNAKNJIŽNICAIZOLAPROSTOR NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIHKranjska Gora, 30.9.2003 Marina Hrs

2. PROJEKTI: • SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE (od 1998) • BORZA ZNANJA (od 1998) • ŠTUDIJSKI KROŽKI (od 1994)

3. Izola

4. Prebivalstvo Izole po starostnih skupinah: • Število prebivalcev: 14.459 - 0-14 let 1.884 12,6 % - 15-24 let 2.055 14,1 % - 25-64 let 8.331 57,2 % - 65 in več 2.279 15,6 %

5. Prebivalstvo Izole po izobrazbeni strukturi • brez izobrazbe 105 0,8 % • nedokončana OŠ 1.114 8,9 % • osnovna šola 2.925 23 % • srednja šola 6.719 53 % • višja šola 738 5,9 % • visoka 985 7,8 % • ostalo 79 0,6 % SKUPAJ 12.665 100 % 32,7 % prebivalstva (4.144) ima osnovno šolo oz. manj. Registrirana stopnja brezposelnosti je bila 13,2 %.

6. Razlogi za uvajanje projektov v knjižnico • veliko pomanjkanje neformalnih oblik izobraževanja odraslih v Izoli • uresničevanje vloge knjižnice kot izobraževalnega in informacijskega središča kljub neustreznim prostorskim pogojem • neprofitnost projektov in dostopnost uporabnikom • cilji projektov so tudi cilji knjižnice: usmerjeni v dvig bralne kulture in pismenosti, povečanje obiska in izposoje v knjižnici, višanje izobrazbene ravni in kvalitete življenja prebivalcev

7. SODELOVANJE1. na državnem nivoju: • Andragoški center Slovenije • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Sektor za izobraževanje odraslih • Ministrstvo za kulturo

8. 2. lokalno: • Občina Izola • zavodi, ustanove: Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, Dom upokojencev, Srednja gostinska in turistična šola • posamezniki: predavatelji, udeleženci krožkov, člani borze znanja, središča za samostojno učenje, prostovoljci in drugi posamezniki • mediji • ostali (društvo upokojencev Izola, Rdeči križ,..)

9. SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE (SSU) • je prostor, opremljen s sodobno učno tehnologijo, namenjen vsem, ki se želijo samostojno učiti • uporaba strojne in programske računalniške/video opreme ter učnih programov je brezplačna • zagotovljena je pomoč informatorja v središču • izbira učne tehnologije in programov za učenje, termin in dolžina časa učenja, so odvisni od posameznikovih želja in potreb

10. Učenje v središču • SSU v izolski knjižnici je eno izmed 33 središč v Sloveniji • SSU so nastala na pobudo Andragoškega centra Slovenije in ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport • Izolsko SSU finančno podpirajo: MŠZŠ, Občina Izola, sponzorji

11. Statistični podatki (vsa središča) • v šolskem letu 2001/2002 se je v središčih izobraževalo 22.135 uporabnikov • udeleženci so se samostojno učili 100.188 ur • središča imajo 904 programe za učenje • od 207 učnih mest je 130 opremljenih z multimedijskimi računalniki Vir, ACS, Delav.knjižnica, Povzetek Poročila o delov. SSU, 2001/2002

12. Izobrazba uporabnikov (vsa središča) • 39 % ima končano srednjo šolo • 25 % je z nedokončano in končano OŠ • 21 % ima poklicno šolo • 15 % ima višjo ali visoko izobrazbo (0,5 % ima magisterij ali več) Vir:ACS, Delav.knjižnica, Povzetek poročila o delov. SSU, 2001/2002

13. število učnih mest:4 računalniška,1 video število članov: 577 število obiskov: 9.757 število učnih ur: 10.252 število učnih programov: 46 financerji: MŠZŠ, Občina Izola, Ministrstvo za kulturo (leto 1999), sponzorji www.izo.sik.si Statistični podatki za SSU v Izoli(podatki od 1998 do 2002)

14. Prvi začetki, julij 1998

15. April, 2003

16. Kaj se učijo v Izoli (podatki za čas od 1998-2002) • Informacije, učenje /svetovni splet/: 5.902 ur (57 %) • Drugo: 4.350 ur (43 %)

17. Drugo: • Jeziki: 2.363 ur (55 %) - angleščina 1.596 ur (37 %) - italijanščina, nemščina, francoščina 767 ur (18%) • Ostalo: - računalništvo, pisanje seminarskih nalog, matematika, video,… 1.987ur (45%)

18. BORZA ZNANJA (BZ) 5 regionalnih borz znanja v Sloveniji: • Ljubljana, • Maribor, • Novo mesto, • Murska Sobota, • Izola 2 občinski borzi znanja: • Slovenj Gradec • Kranj

19. Kaj je borza znanja • je informacijsko središče, ki povezuje ponudnike in iskalce različnih znanj in spretnosti • načelo je menjava znanja za znanje • ponudniki in iskalci ne potrebujejo formalnih potrdil o izobrazbi • ponudniki so lahko samo posamezniki, iskalci pa tudi pravne osebe • informatorji na borzi znanja povezujejo ponudbe in povpraševanja /neposredno, s pomočjo medijev/ • člani pristopijo v BZ pisno

20. Statistični podatki (BZ Izola) • Izolska borza znanja je imela v času • od 1988 – 2002 699 učnih del • število povezav med ponudbami in povpraševanji: 2.711 • redno sodeluje s šestimi lokalnimi mediji • www.borzaznanja.mss.edus.si

21. Borza znanja, Milena Runko, BZ Izola, Manica Žmauc, BZ Ljubljana, oktober 1998

22. Borza znanja na Primorskem sejmu,Maja Gregorovič, BZ Izola

23. ŠTUDIJSKI KROŽKI (ŠK) • so projekti neformalnega izobraževanja odraslih, ki jih strokovno vodi Andragoški center Slovenije • delo ŠK poteka v manjših skupinah udeležencev s skupnim interesom, izobraževalnimi in akcijskimi cilji • ŠK ima mentorja, ki se pri Andragoškem centru Slovenije usposobi za izvajanje krožkov

24. v Sloveniji je bilo v letu 2001/2002 izvedenih 196 krožkov • 2.362 udeležencev (229 oz. skoraj 10 % v bralnih študijskih krožkih) • sodelujejo ljudske univerze, knjižnice, zasebne izobraževalne ustanove, drugi Vir: Poročilo ACS, 2001/2002

25. Študijski krožki v knjižnici1994-2003 • Od 1994 do 2003 je bilo v knjižnici izvedenih 17 študijskih krožkov in z njimi povezanih tematskih predavanj, delavnic, posvetovanje, okrogla miza • vsebine študijskih krožkov so se oblikovale kot odziv na potrebe okolja, kot npr. Pravljičarstvo, Zgodbe, Spoznavanje drugih kultur - pot do spoznavanja sebe, Branje ostarelim in slabovidnim na domu, Beremo s starši

26. ŠK Pravljičarstvo, delavnica: Steklena gora ter Razmišljanje v podobah ali kako ustvarjati nove pravljične zgodbe z otroki in odraslimi, 1997

27. ŠK, Pravljičarstvo,Ljoba Jenče

28. ŠK Pravljičarstvo, 1994 – 1997 • mentorica N. Mislej Božič • potreba po dodatnih znanjih, veščinah in spretnostih pri pripovedovanju pravljic (predavatelji: dr. Zdenka Zalokar Divjak, dr. Igor Saksida, mag. France Prosnik,… delavnice: Anja Štefan, Ljoba Jenče in drugi)

29. ŠK Zgodbe, 1997 • mentorica Š. Pahor • zbiranje pisne kulturne dediščine Slovenske Istre • 2002: izid 25. knjige iz zbirke Glasovi založbe Kmečki glas “Mrak eno jutrnja”(obe avtorici (N.Morato, Š.Pahor sta članici ŠK Zgodbe)

30. ŠK Zgodbe, 1997, dr. Marija Stanonik, SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje

31. ŠK Branje ostarelim in slabovidnim na domu /2000-2002/ • ŠK Beremo s starši /2003/ • mentorica M. Hrs • branje na domu ljudem s posebnimi potrebami (starejšim, slepim, slabovidnim in telesno oviranim s pomočjo prostovoljcev) in branje s starši, ki imajo majhne otroke • ohraniti ljubezen do branja pri starejših prebivalcih, ki ne morejo do knjižnice ter navdušiti starše, da bi brali otrokom že v najzgodnejšem obdobju

32. ŠK Branje ostarelim in slabovidnim na domu, Seminar: Veščine govorne in bralne tehnike, 2001

33. ŠK Branje ostarelim in slabovidnim na domu:prostovoljke in Društvo upokojencev Izola, 2001

34. ŠK Branje na domu ostarelim in slabovidnim,branje v Domu upokojencev Izola, 2002

35. ŠK Beremo s starši, 2003,skupaj na tepihu

36. ŠK Beremo s starši, (mamice z otroki, od štirih mesecev do dveh let)

37. ŠK Beremo s starši, 2003kako sonastale slikanice “Zlata banana”, “Jaz vem, kako sem se rodil”

38. ŠK Beremo s starši, 2003medtem ko beremo, malčki plazijo, se igrajo,…

39. ŠK Beremo s starši, 2003… in hranijo

40. KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI CILJI, KI JIH KNJIŽNICA S PROJEKTI URESNIČUJE - ZA KNJIŽNICO, LOKALNO SKUPNOST, DRUŽBO • knjižnica dopolnjuje (tradicionalno-formalno) izobraževanje odraslih • uporabnikom omogoča pridobivanje novih znanj na drugačne, zanimivejše načine • v manjših skupinah uporabnikov (študijski krožki), ki imajo skupen cilj, je lažje dosegati zastavljene cilje

41. kakovost uresničenih izobraževalnih in akcijskih ciljev zagotavlja zadovoljstvo uporabnikov in knjižnice • aktualne teme, predavanja, delavnice in srečanja dopolnjujejo obstoječa znanja, krepijo ustvarjalnost, inovativnost, ter željo po neformalnem izobraževanju udeležencev • projekti spodbujajo branje, obisk in izposojo v knjižnici

42. s pomočjo projektov smo v okolje vnesli veliko izobraževalnih vsebin, ki jih sicer uporabnikom ne bi mogli zagotoviti brezplačno • projekti so podprli uvajanje sodobne računalniške tehnologije v knjižnico/do nedavnega je bila knjižnica edina e-točka v občini/ • dolgoročni cilj je zagotavljanje kvalitetnega preživljanja prostega časa, širjenje bralne kulture, dvig izobrazbene in kulturne ravni prebivalstva

43. PRVO LETO DOKTOR, DRUGO LETO MATURANT, TRETJE LETO BRUC, ČETRTO LETO ŠTUDENT, PETO LETO NEVEDNEŽ, KI SE ZAČENJA IN ŽELI UČITI (španski pregovor)