170 likes | 355 Views
Posodobitev pouka na OŠ in gimnazijah sodelovanje ZRSŠ s KSG www.ksg.edus.si. Analiza dela KSG. Temeljna cilja projekta sta: uvedba posodobljenih učnih načrtov splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov: uvajanje posodobitev na šolah s pomočjo ŠRT,
E N D
Posodobitev pouka na OŠ in gimnazijah sodelovanje ZRSŠ s KSG www.ksg.edus.si
Analiza dela KSG Temeljna cilja projekta sta: • uvedba posodobljenih učnih načrtov splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov: • uvajanje posodobitev na šolah s pomočjo ŠRT, • uvajanje posodobitev predmetnih aktivov, • posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikulov strokovnih gimnazij na način izvajanja šolskih razvojnih projektov.
Analiza dela KSG Temeljni cilji projekta, ko smo jih v celoti izpolnili so: • posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikulov strokovnih gimnazij na način izvajanja šolskih razvojnih projektov za 2010/11, 2011/12, 2012/13 • sodelovanje z ZRSŠ pri nastajanju strokovnih podlag za izvedbeni kurikul, izobraževanju projektnih timov za razvoj medpredmetnega, kroskurikularnega povezovanja, razvoja kompetenc na področju učenja učenja, kritičnega mišljenja in vrednotenja kompleksnih dosežkov, • sodelovanje z ZRSŠ v Strateškem timu za posodobitev gimnazij v okviru ZRSŠ, • sodelovanje z e-šolstvom – udeležba na seminarjih, iskanje povezav z razvojem digitalne kompetence na šolah, sodelovanje z e-ŠRT na šolah (obvezno poročanje), • sodelovanje s PRS-i v okviru ZRSŠ in ustanovitev PRS-ov za strokovne predmete (elektrotehnika, mehanika in računalništvo; umetniški predmeti). • .
Analiza dela KSG • Petletno delo: razvojno načrtovanje in poročanje. • Timsko delo učiteljev na vsaki šoli (PT za TP). • Ustanovitev delovnih teles na vsaki šoli (PT). • Ustanovitev timov (razvojnih – ŠRT) – pomoč vodstvu, razpršeno in bolj demokratično vodenje. • Raziskovalna vloga učitelja: raziskovalna vprašanja za šolske projektne time(ŠRP). • Ukvarjanje z razvojnim načrtovanjem na ravni učitelja, ne samo vodstva šol.
Pričakovani rezultati projekta so: • načrtna in sistematična izmenjava prenosljivih izkušenj šol in učiteljev, ki se materializira v: − didaktičnih priporočilih za izvajanje učnega procesa po posodobljenih načrtih (primeri dobrih praks in šolskih razvojnih projektov), − učnih gradivih za izvajanje učnega procesa po posodobljenih učnih načrtih, − priporočilih za načrtovanje in izvajanje novih strategij, zlasti kurikularnih povezav in timskega poučevanja, − uvajanje vseh osmih kompetenc skozi kurikularne povezave na šolah, − izvedbeni kurikuli za posamezna predmetna področja (Letna poročila za posamezne strokovne aktive), − priporočila za načrtovanje in uvedbo fleksibilnega kurikula, − predstavitve najboljših primerov gradiv na Festivalu primerov dobrih praks, Zbornikih projektov; • povečane kompetence šol in učiteljev za izvajanje posodobitev na ravni predmetov in kurikula (vključenost učiteljev v izobraževanja v okviru ZRSŠ in KSG), ki ga spremljamo po dogovoru z ZRSŠ (sklici ZRSŠ veljajo kot sklici za KSG).
Izmenjave primerov dobrih praks • Sistematična izmenjava prenosljivih izkušenj šol in učiteljev: • Festival primerov dobrih praks, • prenos praktičnih primerov s preizkušanjem na drugih šolah podobne usmeritve, • primeri, ki bodo objavljeni v Priročniku in nastajajo v okviru PRSov, • primeri CLIL (Content and language integrated learning) – pregled ožje skupine za JS), • oblikovanje priročnikov in zbornikov po posameznih šolah.
Rezultati projekta - nadgradnja • Objavljeni rezultati, ki so prenosljivi na širšo javnost: • struktura letnega delovnega načrta, • primeri letnih priprav učiteljev na predmet z vključitvijo kompetenc in posebno skrbjo za njihov razvoj, • primeri letnih načrtov učiteljev, ki pomagajo pri samorefleksiji učiteljevega dela, vodenju kariere, • primeri dnevnih priprav na pouk z vključitvijo sodelovalnega poučevanja, najnovejših metod in strategij za doseganje ciljev, • opisi projektnega dela na šolah, kako se lotiti razvojnega projekta na ravni šole, na ravni povezovanja strokovnih aktivov ali na predmetni ravni (projektni pristop), • objavljeni primeri dobrih praks na spletni strani, • objava Zbornika najboljših šolskih razvojnih projektov 2010/11.
Rezultati projekta - nadgradnja • Pedagoško raziskovanje in razvojni projekti kot posebna oblika: 17 šolskih razvojnih projektov 2010/11; 25 ŠRP v 2011/12; 18 ŠRP v 2012/13, ki se jim pridružuje 8 ŠRP 2012/14. • Didaktična priporočila za izvanjanje kot prenosljivi kazalniki. • Tri priloge primerov dobrih praks (učiteljeve priprave, izročki za dijake, sodelovalno poučevanje ipd.) na vsako obdobje poročanja. • Spremenjena vloga učiteljev in dijakov, strukturne spremembe v razmišljanju učiteljev.
Razvojno načrtovanje 1. Nadgradnja ŠRP v povezavi z univerzami (raziskovalno delo, praktično raziskovanje v podjetjih), priprava na študij kot razvoj jezika posamezne stroke (CLIL). 2. Skupno razvijanje didaktičnih materialov s strani modelnih šol/skupin SG za posamezna pordročja (ekonomske, umetniške, tehniške, biotehniške) v tesni povezavi z univerzami in podjetji (razvojno delo ZRSŠ). 3. Postavitev strokovne gimnazije kot priprave na akademsko raven študija s stalno prisotnostjo raziskovalne dejavnosti v obliki avtentičnih situacij (PRSi za posamezna področja: način raziskovalnih projektov za razvoj splošnih in do določene mere specifičnih kompetenc (razvojno delo ŠRT na posamezni šoli v povezavi z ZRSŠ). 4. Izobraževanje učiteljev.
Razvojno načrtovanje 2015 - 20 • Mobilnost dijakov in učiteljev (job rotation, job shadowing). • Postavitev modela izobraževalnega centra na vsaki gimnaziji, ki bo omogočal zlasti učiteljem mobilnost med šolami, med podjetji, zavodi, univerzami. • Neposredna povezava gimnazij s končnimi uporabniki – razvoj podjetnosti. • Uvedba kakovosti: profesionalno spremljanje učiteljev in evalvacija kompetenc; samoevalvacija in zunanja evalvacija (postavitev modela na osnovi dosedanjega dela ŠRT).
Viri 1. Zbornik šolskih razvojnih projektov 2010/11, KSG, Ljubljana, 2012 2.http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/Izhodisca_prenova_gimnazije.pdf (14. 5. 2013) 3. http://ec.europa.eu/lifelong-learning-policy/policy-framework_en.htm(14. 5. 2013) 4. S. Černoša: Organiziranost in način dela Koordinacije IU 2020 za implementacijo strateških ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja 2012, 7. 11. 2011 5. http://www.ksg.edus.si/default.aspx(14. 5. 2013) 7. Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2012 o izobraževanju in usposabljanju v okviru strategije Evropa 2020 – Prispevek izobraževanja in usposabljanja k oživitvi in rasti gospodarstva ter delovnim mestom (http://eurex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:070:0001:0003:SL:PDF)