Katja Šugman

1. Katja Šugman Pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev Kranjska Gora, 16. 11. 2007

2. Dve različni interpretaciji o tem, ali ima skupnost pristojnost urejati kazensko pravo • KP je v pristojnosti Skupnosti: - pravo ES ni zgrajeno na podlagi pravnih disciplin, temveč na podlagi ciljev iz 3. člena TES; • za dosego teh ciljev lahko uporabimo kakršnokoli reakcijo, tudi kazenskopravno; • KP je torej lahko eno od sredstev, katerimi se učinkovito dosega cilje ES; • KP pristojnosti ES se lahko posredno izvedejo iz nekaterih členov; - torej KP pristojnosti ES ni bilo potrebno posebej določiti.

3. 2. KP ni v pristojnosti ES • PES ne omenja pristojnosti ES za KP; • KP omeni samo mimogrede in še to izrecno samo, kadar poudarja, da ES nima KP pristojnosti na določenem področju (e. g. 135, 280 čl. PES); • zaradi svoje posebno občutljive narave, je KP poseben primer, zaradi česar ni moglo in ni smelo biti implicitno preneseno na ES; • obstoj naslova VI, ki KP pristojnosti izrecno ureja za EU, dokazuje, da te niso prenesene na ES; - dejstvo, da je III. steber zgrajen na povsem drugih principih kot I. dokazuje, da DČ niso imele namena prenesti KP pooblastil na ES.

4. Razlike med I. in III. stebrom Razlika že v osnovni naravi: I. steber naddržavni, III. steber – medvladno sodelovanje; • Postopek sprejemanja aktov: III. steber – več moči in vpliva DČ (velja možnost dajanja iniciative, zahteva se soglasje); I. steber: Komisija ima največje pristojnosti, preglasovanje; 2. Pravna narava aktov V III. stebru ni nobenega akta z direktnim učinkom. Razlika med OS in Direktivo (več sodne prakse, pristojnost SES, če ni implementirana v roku imajo lahko jasne in brezpogojne določbe neposredni učinek); 3. Vloga institucij EP ima manjšo vlogo v III. stebru (posvetovanje in obveščanje); SES ima zelo omejeno vlogo v III. stebru (ni tožbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, predhodna vprašanja samo, če so DČ to posebej priznale (10), ne morejo preverjati proporcionalnosti ukrepov DČ).

5. Sodba 176/03 Komisija proti Svetu– ‘boj med stebri’ (13. 9. 2005) • 15. 3. 2001 Direktiva (I. steber) o KP varstvu okolja; • 27. 1. 2003 OS Sveta o KP varstvu okolja; • vsebini sta skoraj enaki – določata minimalne elemente KD in okvire sankcij zanje (npr. za težke oblike mora biti zahtevana zaporna kazen); • Komisija: • ugovarja pravni podlagi OS – moral bi biti 175(1) PES; • Predlaga, da SES ugotovi, da je OS ničen; • Ker je ES je pristojna za področje okolja in ker je za učinkovito zaščito okolja potrebno tudi KP varstvo, ima ES KP pristojnost; • ES ima torej pristojnost določati minimalne elemente KD in sankcije; • priznajo, da načeloma nimajo KP pristojnosti niti sodna praksa niti sekundarna zakonodaja do sedaj nista potrdili KP pristojnosti ES.

6. navedbe Sveta in DČ - ES nima pristojnosti urejati KP vprašanj; • PES nikjer ne omenja KP niti ne pooblašča ES za uporabo KP; • če omenja KP ga omenja samo v nikalni obliki; • zato KP nikakor ne moremo implicitno izvajati iz pogodbe; • še več: PEU pa izrecno določa KP pristojnosti v naslovu VI; • dosedanja praksa: KP del direktiv je bil določen z OS.

7. Sodba • zaščita okolja je eden temeljnih ciljev ES; • ker sta cilj in vsebina OS varovanje okolja, bi instrument lahko bil sprejet na podlagi 175(1) čl. PES; • glede na 47. čl. PES, ki določa primarnost prava ES, mora SES zagotoviti, da zakonodaja sprejeta v skladu z naslovom VI PEU ne posega na področje ES; • “kazenska zakonodaja, tako kot pravila kazenskega postopka …sicer načeloma ne sodi v pristojnost Skupnosti (47); • “…vendar ta ….ugotovitev kljub temu ne bi smela ovirati zakonodajalca Skupnosti, če učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske sankcije, ki jih uporabljajo pristojni nacionalni organi, pomenijo potreben ukrep za boj proti hudim okoljskim kršitvam, da sprejme ukrepe v povezavi s kazenskim pravom držav članic, za katere meni, da so potrebni za zagotavljanje polne učinkovitosti norm, ki jih določa na področju varstva okolja (48).” • SKLEP: OS je ničen, ker krši 47. čl. PES.

8. Nivoji ES: • lahko samo zahteva da DČ določajo učinkovite sankcije za zaščito ciljev ES, same DČ pa lahko določajo katere; • lahko zahtevajo enak nivo varstva za varstvo ciljev ES kot jih DČ predpisuje za varstvo nacionalnih ciljev; • lahko zahteva, da DČ uporabijo kazenskopravna sredstva (tudi sankcije), kadar ES oceni, da je KP nujno za učinkovito zaščito ciljev ES, vendar pa morajo biti to sprejeto kot instrument III. stebra; • lahko sprejema pravne akte, ki določajo minimalne elemente KD z namenom učinkovite zaščite ciljev ES; • lahko sprejema pravne akte, ki določajo minimalne elemente KD in zahtevajo uporabo KP sankcij; • lahko sprejema pravne akte, ki določajo minimalne elemente KD in določajo vrsto in višino kazenske sankcije. • Svet je trdil, da ima ES pravico zahtevati nivo 3 • Komisija zahteva nivo 5 • Dosedanja sodna praksa – nivo 2 (primeri Casati, Greek maize, Zwartveld in drugi, • Nunes and de Matos) • SES: nivo 5!!!

9. še vedno odprta vprašanja • Kateri so kriteriji, ki določajo KP pristojnosti ES? • ali ta velja za vse cilje ES? • samo za nekatere? • katere in kako? 2. Kakšna so pooblastila ES na KP področju? • da določajo minimalne elemente KD? • Da določajo vrsto kazenske sankcije? • Da določajo težko kazenske sankcije • Komisija v svojem sporočilo: • Argumenti iz sodbe se lahko nanašajo na katerikoli cilj ES; • ES lahko opredeli tako minimalne element KD kot • - vrsto in višino kazenske sankcije.

10. Sodba 440/05 Komisija proti Svetu(26.10. 2007) Ugotovitve SES: • ni samo okolje takšnega pomena, da se ga lahko ščiti z KP sankcijami; • s KP sredstvi se lahko varuje tudi druge cilje ES; • vendar pa se pristojnost ES omeji na definiranje minimalnih elementov KD; • NIMA pa pristojnosti odrejati ne vrste ne višine sankcije; • to ostaja v pristojnosti EU oz. III. stebra.

11. Pupino C-105/03 (16. 6. 2005) • Predlog za sprejem predhodne odločbe se je nanašal na razlago členov 2, 3 in 8 OS Sveta 2001/220/PNZ z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku; • KP proti ge. Pupino, vzgojiteljici v otroškem vrtcu, obdolženi, da je prizadejala poškodbe otrokom, ki so bili takrat stari manj kot 5 let; • ZKP/It – načeloma morajo biti vsi dokazi izvedeni na kontradiktorno glavni obravnavi: • izjema: po ZKP/It v nekaterih primerih dopuščeno t. i. vnaprejšnje izvajanje dokazov takrat, kadar gre za zbiranje pričevanj žrtev posebej naštetih KD (spolni delikti in delikti, ki so povezani s spolnostjo), če so žrtve stare manj kot šestnajst let – ne pa za KD grdega ravnanja ipd. • ZKP/it celo omogoča, da sodnik odredi izvedbo dokaza na poseben način, ki omogoča varstvo zadevnih mladoletnikov.

12. Pupino II • OS o položaju žrtve v KP (2001/220/JHA) zahteva, da: • “Vsaka država članica zagotovi, da so žrtve, ki so posebej ranljive, lahko deležne posebne obravnave, ki je glede na okoliščine najprimernejša” (čl. 6(2) OS); - “Vsaka država članica zagotovi, da so tam, kjer je potrebno zaščititi žrtve - predvsem tiste najbolj ranljive - pred posledicami pričanja na javni obravnavi, žrtve s sklepom sodišča lahko upravičene do pričanja na način, ki omogoča doseganje tega cilja s pomočjo sredstva, ki ustreza njenim osnovnim pravnim načelom.” (8. čl. OS); • DT je od sodnika zahteval naj po postopku za vnaprejšnje izvajanje dokazov v skladu s posebnim postopkom (posebni prostori, psiholog, varovanje zasebnosti ipd.) zbere izpovedbe otrok - žrtev, ker ni mogoče odlašati do kontradiktorne obravnave; • Pupino zahtevi nasprotuje, ker ne gre za eno od KD, za katero zakon predvideva tako možnost;

13. Pupino III • Načelo skladne razlage je obvezno tudi za OS v III. stebru (43); • Taka razlaga pa se ne nanaša na obseg kazenske odgovornosti, pač pa na potek postopka; ne more povečati kazenske odgovornosti in seveda ne retroaktivno (44, 45) • Obveznost nacionalnega sodnika da se sklicuje na vsebino OS preneha, če nacionalnega prava ni mogoče uporabiti tako, da bi bil dosežen rezultat, skladen z OS – ne sme se razlagati contra legem nationalis (47); • nacionalno sodišče mora imeti možnost, da za ranljive žrtve uporabi poseben postopek, ki je že bil določen v pravu države članice, če je ta postopek glede na položaj žrtev najprimernejši ne glede na to, da ga nacionalna zakonodaja za ta KD ne predvideva; • način, ki je določen za pričevanje, mora v vsakem primeru ustrezati osnovnim pravnim načelom zadevne države članice; • členi 2, 3 in 8(4) OS se morajo razlagati tako, da mora imeti nacionalno sodišče možnost, da mlajšim otrokom, ki zatrjujejo, da so bili žrtve grdega ravnanja, dovoli, da podajo izpovedbe v razmerah, v katerih je mogoče zagotoviti ustrezno raven varstva; • nacionalno sodišče mora torej upoštevati vsa pravila nacionalnega prava in jih, kolikor je to mogoče, razlagati v luči besedila in namena navedenega okvirnega sklepa.

14. Reformna pogodba • združuje vse stebre – imenuje se EU; • EU pristopa k EKČP (6. člen) • 29 do 39 čl. naslova VI PEU se nadomestijo s členi 61 do 68 in 69e do 69l; • Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spo.tovanju temeljnih pravic in različnih pravnih izročil in sistemov DČ;

15. 61.člen • (1) Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spo.tovanju temeljnih pravic in različnih pravnih izročil in sistemov DČ; • (3) Unija si prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim in z ukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi z vzajemnim priznavanjem sodb v kazenskih zadevah in, po potrebi, približevanjem kazenskih zakonodaj.

17. 69e člen Reformne pogodbe Pravosodno sodelovanje temelji na načelu vzajemnega priznavanja in vključuje približevanje zakonov in drugih predpisov. • Z direktivami lahko EP in Svet predpisujeta minimalna pravila o: • medsebojnem priznavanju dokazov; • pravicah posameznika v kazenskem postopku; • pravicah žrtev; • kateremkoli drugem procesnem problemu. Sprejetje minimalnih pravil ne preprečuje VIŠJEGA nivoja varstva po nacionalni ureditvi.

18. 69f člen EP in Svet smeta z direktivami: • sprejeti minimalna pravila, ki se nanašajo na elemente kaznivih dejanj; • kazenske sankcije; predvsem na področju posebej težke kriminalitete z čezmejnimi posledicami predvsem: terorizem, trgovanje z ljudmi, spolna zloraba žensk in otrok, prepovedan promet z mamili in orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje denarja, računalniška kriminaliteta in organizirana kriminaliteta. Glede na razvoj kriminala lahko Svet sprejme skleps katerim opredeli druga področja kriminala, ki ustrezajo merilom iz tega odstavka – soglasno na podlagi odobritve EP.

19. 69h člen Eurojust lahko dobi nova pooblastila pri preiskavi in pregonu resnega kriminala, ki zadeva več držav: • pravico da začne preiskovanje oz. predlaga začetek pregona (prosecution) pristojnim nacionalnim organom; • koordinira preiskave in pregon; - pomaga pri razrešitvi konfliktov v zvezi z jurisdikcijo.

20. 69i člen Za varovanje finančnih interesov EU lahko Svet ustanovi EJT iz Eurojusta. Pristojen bo za preiskovanje, pregon in zastopanje na sojenju obtožencev in sostorilcev vseh KD, ki se nanašajo na kršenje finančnih interesov EU. Opravljal bo torej vlogo upravičenega tožilca na sodiščih DČ. - pristojnosti se lahko podeli tudi na področju resne kriminalitete, ki ima učinke na več držav članic.