NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma “ Gradili smo knjižnico”

1. NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma“Gradili smo knjižnico” SODELOVANJE RAZVOJ KAKOVOST GOSPODARNOST lokacija-prostor-oprema

2. Cilji posvetovanja • Predlogi za hitrejše in kakovostno prostorsko urejanje knjižnic, • okrepitev sodelovanja vseh dejavnikov, vključenih v gradnjo knjižnic, • obravnava težav za njihovo preseganje, • večji in boljši izkoristek znanja v ponudbi dela, tehnološke in pohištvene opreme.

3. Sponzorji • Uporabnik pove, kako dobra knjižnica je. >IAM • Kar zmore dobro, naj stroj opravi namesto človeka. > BETAX Ljubljana • Knjižna polica, zaščitni znak knjižnice. > TIM Maribor • Sodobnost, opredeljena s stolom. > PRELOG • Sok poživi, ko se volja izgubi. > Mercator

4. Gradili smo prostor za triPosvetovanje NUK, Center za razvoj knjižnic Ljubljana, 22.5.2006 dr. Silva Novljan

5. uporabnik lokacija sodelovanje razvoj kakovost gospodarnost avtor oprema knjižničar prostor KNJIŽNICA

6. Vloga javne knjižnice • krepitev pomena javne lastnine, • dostopnost javnega prostora, • enakost dostopnosti storitev,pravičnost, • socialna, • razvijanje samozavesti pri posameznikih, skupnosti, zmanjševanje socialne izolacije, • razvoj pismenosti, • izobraževalna, • vpliv na gospodarstvo, • ohranjanje zdravja, • dostopnost javne informacije.

7. Podoba knjižničnega prostorapodoba nagovora za obisk in uporabo • svobode, • prijetnih oblik, • spodbude, • ustvarjalnosti, • učenja, • raziskovanja, • uživanja, • druženja, • bivanja drugačnosti, • unikata, ki odseva združene potrebe okolja, ki je samostojno uporabljiv, prilagodljiv in po namenu prepoznaven.

8. knjižničar lepota sodelovanje razvoj kakovost gospodarnost arhitekt uporabnost investitor trdnost Ustvarjalci dobre knjižnice Vir: Iz prispevkov Gabrijelčič, P. in Planko; L: na posvetu Gradili smo knjižnice, 2006

9. Značilnosti prostora za izkoristek vsebine in procesov: • prilagodljiv, • strnjen, • razširljiv, • pester, • organiziran, • udoben, • bivanjsko stabilen, • varen, • gospodaren. (Faulkner-Brown, H.: Planning and designing library buildings V : Library buildings, 1989)

10. Knjižnica: prostor za tri? 1. Visokošolske knjižnice (2003) Število knjižnic: 57 Število potencialnih uporabnikov: 90.858 Prostor: - 41.066 m² = 452 m² / 1000 uporabnikov • 32.484 m² (brez NUK)= 357 m² /1000 uporabnikov • 20.984 m² (še brez UKM)= 231m² /1000 • 18.660 m² (še brez CTK)= 205 m²/ 1000 Od 50 m² do 2248 m² Vir: Jakac-Bizjak, V.: Visokošolske knjižnice. NUK, 2004

11. 2. Šolske knjižnice (2002/3) Število knjižnic: 1.031 Število potencialnih uporabnikov: 302.855 Prostor: - 59.036 m² = 195 m² / 1000 uporabnikov • OŠ 42.061 m² = 220 m² /1000 uporabnikov • SŠ 16.975 m² = 152 m² /1000 uporabnikov Vir: Urad RS za statistiko

12. 3. Splošne knjižnice, 2004 • 61 osrednjih knjižnic • 179 krajevnih knjižnic Prostor: 75.930 m² = 381 m² /10.000 prebivalcev • od 800 m² do 200 m²/ na 10.000 prebivalcev okolja knjižnice • prostor največje: 6.177 m² (4.569 m²+1.608 m² garaža) • 17 posegov v prostor: 2.186 m² 10 prenov: 1.329 m² (od 20 m² do 630 m²) 7 novih prostorov: 857 m² (povprečje 122 m²; od 14 m² do 340 m²) Vir: Novljan, S.: Splošne knjižnice. NUK, 2005.

13. Doseženi načrti? • 2004: 75.930 m² 82% načrtovanega prostora v letu 1979 (92.500 m² do leta 2000)ob preseženem standardu 3 knjige. V 23. letih 52.738 dodatnih m² ali 69%. (Vir: Korže-Strajnar, A.: Splošnoizobraževalno knjižničarstvo v Sloveniji 1970-1980, 1982.)

14. Povprečje prostora na 10.000 prebivalcev pokrajine in manjkajoče knjižnice Pokrajina m²/10.000 Manjkajoče prebivalcev knjižnice Štajerska 245 13 Sp.Podravje 267 1 Gorenjska 313 1 Celjska 356 3 Dolenjska 381 14 Osrd.Slovenija 382 26 Obalnokraška 413 3 Pomurje 442 3 Koroška 639 2 Goriška 649 4

16. Knjižnica za 10.000 prebivalcev (najmanjša osrednja knjižnica) na 381 m² Pogoji m² (Doseženo povprečje/Potreba po standardu na 1000 prebivalcev). • knjižnično gradivo (4.204/4.000) 624 • sedeži z opremo (4,7/20) 12,5 + 42,5 • čitalniški sedeži (25/30) 62,5 +12,5 • zaposleni (3,8+2/5+3) 36 + 12 • večnamenski prostor (50/) 75 • skladišče (10%/) 30 • SKUPAJ 765 + 142 RAZLIKO od 381m² do 907m²= 527m² (58%) zgraditi v desetih letih (standard: do 2015)

17. Zakaj bi vlagali v prostor?Izkoristek prostora > uporaba knjižnice 2004 (381m²) 2015 (907m²) • 4,44 obiskov na prebivalca 10 • 12 izposojenih enot na prebivalca 30 • 26 obiskovalcev na uro 70 • 70 enot izposojenega gradiva na uro 150 • 35 obiskovalcev prireditve 40 • Stroški uporabe: • 4.336 SIT na prebivalca, od tega država 405 SIT 1000 SIT • 977 SIT na obiskovalca • 633 SIT na enoto izposojenega gradiva

18. Koliko denarja bomo rabili? Razlike v gradnji > razlike v ceni • krajevna knjižnica (2000): 174.051,00 SIT/ m² (prostor v nenamenski stavbi) • krajevna knjižnica (2004): 205.457,00 SIT/m²(nakup prostora, obnova, del pohištva) • osrednja knjižnica (2001): 235.000,00 SIT/m² (prenova hiše) • osrednja knjižnica (2005): 377.671,00 SIT/m² (novogradnja v dvonamenski stavbi); 400,722,00 SIT/m² s tehnično opremo • osrednja območna knjižnica (2000): 303.398,00 SIT/m² (novogradja) • osrednja območna knjižnica (2004): 312.520,00 SIT/m² (prenova gradu in prizidek)

19. Kako uspešni smo bili? Index rasti prostora splošnih knjižnic: 1979: 23.192 m² do 1989: 42.346 m² > 183 (10 let) 1989 do 2004: 75.939 m² > 179 (15 let) Rast rezultat: zakonodaje izobraževanja motivacije svetovanja

20. Cilji aktivnosti za urejanje prostora • spoznavanje zakonitosti načrtovanja za uspešno delo knjižnice in nujnosti spremenjenega delovanja knjižnice za prilagajanje spremembam okolja; • spoznavanje pomena priprave dobrega knjižničnega programa> osnove za dobro načrtovanje knjižničnega prostora; • učenje uporabe strokovnih priporočil za načrtovanje knjižničnega programa; • ugotavljanje splošnih družbenih potreb za načrtovanje knjižničnega programa.

21. Vrste aktivnosti • posvetovanja • obiski tujih knjižnic • razstave • standardi • priročnik Vpliv aktivnosti na: • knjižnični program • načrtovanje potrebnega prostora in opreme

22. Elementi načrtovanja knjižnice • Analiza okolja knjižnice in potreb uporabnikov • Analiza delovanja knjižnice • Program za prostorsko oblikovanje knjižnice • Izbira lokacije za knjižnico • Načrtovanje gradnje in arhitekture • Splošno o zunanjosti zgradbe • Notranja organizacija knjižnične zgradbe

23. Dostopnost knjižnice za funkcionalno in druge oblike oviranih ljudi • Komunikacijska, električna in druga oprema • Notranja ureditev • Knjižnično skladišče in knjižne police • Druga oprema • Varnost in zaščita • Vzdrževanje knjižnične zgradbe in zemljišča Vir:Novljan, S.& R. Potokar & R. Slokar: Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic, 2001

24. Zadrege pri • načrtovanju knjižnic, tudi knjižničnega programa, • izbiri lokacije, • uveljavljanju kakovosti, učinkovitosti, varčnosti, • izboru najboljšega idejnega načrta, • dostopnosti knjižnice in njenega gradiva za posebne potrebe prebivalcev, • zbiranju, analiziranju in vrednotenju informacij, načrta ali prostora, • uveljavljanju knjižničarjevih strokovnih zahtev in želja, • izbiri opreme, • gradbeni izvedbi,

25. uveljavljanju bivanjske kakovosti (gretje, prezračevanje..), • uvajanju nove (interaktivne) tehnologije, • dopolnjevanju in spreminjanju standardov za knjižnice, • izobraževanju strokovnjakov, svetovalcev, • uvajanju nove organizacije knjižnice, novih metod in načinov delovanja, • uveljavljanju življenja z vso naravno kompleksnostjo, ki vabi v knjižnico, • vrednotenju knjižnic: pomembnejše od števila obiskovalcev je podatek kaj so ti dobili v knjižnici, • ovrednotenju nove knjižnice po končani investiciji: s fizičnega in socialnega vidika ter odnosov med njima.

26. DELO V PRIHODNOSTI • Okoli 74 novih splošnih knjižnic • Obnova (dopolnitev) okoli 50% prostora splošnih knjižnic • Pa še urejanje prostora visokošolskih, šolskih, specialnih knjižnic Foto: Kambič, Primožič at all

27. JE TUDI NAŠA KNJIŽNICA? • izraz življenjske moči okolja; • posebna, čeprav podobna drugim; • sodobna, tudi po dvajsetih letih; • s še nekaj vonja po starem; • prostor, kjer zaživijo vsa čutila; • prisotna vedno in na način, ki posamezniku najbolj ustreza; • usklajuje tradicijo (razmišljanje, duhovnost) in sodobnost (potrošniško orientirane potrebe uporabnika); • brez ovir za uporabo; • odprti forum; • varuje pravice avtorja in uporabnika.

28. BO TUDI NAŠA KNJIŽNICA • turistična atrakcija (ki združuje v obliki sociološke, tehnološke in psihološke cilje)? • predstavljena v medijih kot: najbolj vznemirjajoča zgradba-najpomembnejša zgradba nove generacije in najbolj razveseljujoča-serija epizod urbanega okolja- osupljajoča energija- prva knjižnica 21. stoletja- nekaj, kar vas spodbudi k aktivnosti, ko ste v njej, s prostori kot so: dnevna soba, kavarna glasbena kupola, ploščad srečevanja, soba mešane ponudbe; • pridobila donatorja, čigar ime bomo vklesali na zgradbo? (Divelko, J& L.Gottlieb: The Evolution of Library and Museum Partnerships, 2004) • vzgojila knjižnično generacijo (ob internetni)? • na nek način predlagala vedenje? (Piano, R.: Mesta kot polja strpnosti, kjer se spajajo drugačnosti. Delo, 18. april 2006)

29. Prispevek sodelujočih • Kako do (še) boljših rezultatov? • Kako premagati ovire? UČENJE NA IZKUŠNJAH, ZNANJU

30. Predlog za naslednje posvetovanje: So knjižničarji usposobljeni za upravljanje velikih knjižnic ali kako iz 40% na 100% velikost prostora?