Projekt USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV

1. Projekt USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV VPELJEVANJE KURIKULARNIH POVEZAV NA RAVEN ŠOLE KOT CELOTE PROJEKTNI TIMI ZA KURIKULARNE POVEZAVE, 12 skupina 15. oktober 2009, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Kurikularne povezave: Prehojena pot Temeljni pristopi: koncentrično širjenje in poglabljanje vsebin, od preglednega k podrobnemu, od razumevanja k ravnanju in ukrepanju

3. kurikularne povezave od posamične povezave k kurikulu integrativnemu

4. Kaj pa je tu novega !? • Dvoreznost izkušnje • “Mi vse to že delamo!” • Od besed k dejanjem • “Primeri, primeri, ne pa teorija!”

5. INTEGRATIVNI KURIKUL INTEGRATIVNI KURIKUL Kurikul, osredinjen na predmete ? GEO GL ŠVZ KEM SLO ZG PS INF AN NE FIL KEM SOC MAT BIO BIO SOC GEO LUM PS FIZ ? INF ZG LUM GL SLO MAT FIZ AN ZG NE ŠVZ FIL ? Kako zares poglobljeno razumemo povezave oz. interakcije med predmeti? Kaj jih usmerja? Od kod prihajajo “pobuda”?

6. INTEGRATIVNI KURIKUL DA ALI NE? STROKOVNO-ETIČNO VPRAŠANJE FORMALNO-PRAVNO VPRAŠANJE pravico do “dodane vrednosti”, ki jo prinaša integrativnikurikul, imajo vsi dijaki in zato obveznost vsi učitelji oz.šola kot celota • SMERNICE ZA RAZVOJ GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV • POSODOBNLJENI UČNI NAČRTI • normativna rešitev v zvezi s timskim poučevanjem – obveznost šole za namensko porabo sredstev (Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov)

7. Nič se ne zgodi samo po sebi ali problem frontalne vpeljave “čez noč” !? • Razširiti je smiselno le tisto, kar se je preverjeno izkazalo za dobro, zato je treba ugotoviti kakovost izkušenj oz. izkušnje evalvirati. • Za ugotavljanje (in merjenje) kakovosti potrebujemo • kriterije (Kaj je dobro?) in • merila (V kolikšni meri je dobro?) KP kot obveznost? (prisila  odpor) • Postopnost, sistematičnost, načrtnost • Projektni tim za KP kot vpeljevalec sprememb  Vse novo terja sprva več časa; da racionaliziramo porabo časa, je nujno … • vzpostaviti učinkovit sistem “izmenjave izkušenj”  diseminacija(“enkrat ni nobenkrat”; scriptamanent)

8. Vpeljava medpredmetnih in kurikularnih povezav na šolo kot celoto • Zaporedje korakov smotrne in uspešne vpeljave: • uzavestitev • osmislitev • razumevanje • usposobitev • sprejem • vpeljava • Preden lahko ugotovimo, kakšen sistem medpredmetnih in kurikularnih povezav bo učinkovit za vso šolo, moramo poiskati odgovor na vprašanje, kaj je dobra (ena) medpredmetna oz. kurikularna povezava.

9. Vprašanje za vsako šolo: Kako bomo to nalogo čim bolje opravili? • Kako boste ugotavljali (in merili?) kakovost (načrtovanja in izvajanja) medpredmetnih in kurikularnih povezav na šoli? • Kako boste ugotavljali kakovost vašega šolskega načrta vpeljave integrativnega kurikula? • Izhajati moramo iz kriterijev kakovosti zaenopovezavo, preden si jih zastavimo za vse povezave na vsej šoli oz. za šolski sistem medpredmetnih in kurikularnih povezav.

10. Priprava na vpeljavo integrativnegakurikula NUJNI POGOJI •  Na ravni šole kot celote: • Prepričanje v SMISELNOST • na vseh ravneh, od vodstva • šole do posameznega • učitelja • ORGANIZACIJSKE • (z)možnosti: • Fleksibilna organizacija učnega procesa • Ustrezna organizacija dela (reinterpretacija organizacije delovnega časa) • Prostorske zmožnosti • KADROVSKE (z)možnost NA RAVNI ŠOLE: NA RAVNI UČITELJEV oz. TIMOV UČITELJEV: Psihološka Didaktična • Strateška • POSTOPNOST • procesnost • razvojnost • Operativna(= organizacijska)

11. “SODELOVALNA” ZMOŽNOST NEZAVEDNO SODELOVALEN Zavedno sodelovalen Zavedno izoliran Nezavedno izoliran

12. ?! Kaj terja integrativnikurikul od učiteljev? • Pripravljenost na sodelovanje in timsko delo (→ reinterpretacija avtonomije) • Znanje /Zmožnosti za sodelovalno (zlasti timsko) poučevanje (→ pripravljenost na usposabljanje) • Pripravljenost na spremembe (→ odreči se določenemu učnemu cilju v določenem času, brez jeze/nejevolje /občutka prikrajšanosti pristati na spremembe v organizaciji delovnega časa itd.) • Soglasje o ciljih in pričakovanih rezultatih kurikularnih povezav • Prožnost in pripravljenost na nekaj tveganja

13. Postopna vpeljava kurikularnih povezav učitelj z znanjem in izkušnjami kot šolski multiplikator vodja projektnega tima za KP

14. PROJEKTNI TIM ZA (medpredmetne in) KURIKULARNE POVEZAVE Vloga in naloge PT-KP? • spiritus movens: spodbujanje ? in • spiritus agens: izvajanje ?? Razmerje do drugih nosilcev razvoja? • PT-KP in ŠRT? • PT-KP in ravnatelj (vodstvo šole)?

15. PROJEKTNI TIM ZA (medpredmetne in) KURIKULARNE POVEZAVE • Spodbujanje: • informiranje • ozaveščanje • osmišljanje • motiviranje • usposabljanje: • organizacija in vodenje delavnic • kolegialno učenje • usmerjanje samoizobraževanja • Izvajanje: • izvajanje MP in KP • vsi člani dejavno vključijo MO in KP v svoje delo) • izvajanje vzorčnih ur • odprte ure za kolege - kolegialne hospitacije, ki imajo svoj “protokol”: priprava na opazovanje, opazovalni listi, poopazovalna refleksija in pogovor …

16. Vpeljava KP na šolo: Naloge in nosilci

17. KLJUČNA VPRAŠANJAza projektni tim, ravnatelja, kolektiv … • V čem je “dodana vrednost” integrativnega kurikula? • Kakšno obogatitev tradicionalnega pouka prinašajo medpredmetne in kurikularne povezave?

18. kurikularne povezave preden začnemo (navezava novega na staro?)

19. SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV celovite = kroskurikularne

20. SPREJETI: VERJETI ALI RAZUMETI?

21. BESEDE, BESEDE, BESEDE … • Sprememba terminologije - smisel in smoter novih poimenovanj? • Sopomensko poimenovanje - pleonazem ali bolj občutljivo niansiranje pomenskih razlik? • npr. medpredmetne in kurikularne povezave • prim. cilji in pričakovani učni dosežki • prim. sodelovalno in timsko poučevanje

22. Besede, besede, besede: REFLEKSIJA ? Kaj so medpredmetne povezave? Kaj so kurikularne povezave?

23. Medpredmetnevs. kurikularne povezave Medpredmetne povezave KURIKULARNE POVEZAVE izhajajo iz kurikularnih ciljev, so temeljni kurikularni princip, ki že v izhodišču zadeva kurikul kot celoto  + + + +... • izhajajo iz predmetov, ki v medsebojnih povezavah iščejo višjo kakovost doseganja predmetnih ciljev  ,,

24. Medpredmetnevs. kurikularne povezave Medpredmetne povezave KURIKULARNE POVEZAVE npr. ključna kompetenca kot povezovalni element sporazumevanje v tujih jezikih (kot kroskurikularni cilj): več kot le občasne skupne ure, npr. sistematična uporaba tujejezične literature pri vseh predmetih (avtentična raba jezika!!) idr. • mnogopomenskost - ohlapnost poimenovanja • znotrajpredmetne povezave??? • večpredmetne povezave: • dvopredmetne povezave: • vsebinski + veščinski predmet • vsebinski + vsebinski predmet • mnogopredmetne povezave - t.i. projektni dnevi/tedni

25. Sporazumevanje v TJ kot kroskurikularna kompetenca (Materinščina in) TUJI JEZIKI Nejezikovni predmeti Jezikovno ozaveščeno učenje nejezikovnih oz. vsebinskih predmetov • V vsebino usmerjeno učenje tujih jezikov • npr. razvijanje strokovne pismenosti v materinščini in tujih jezikih (več sodelovanja zunaj pouka kot pri pouku!)

26. kurikularne povezave pomembni poudarki

27. izmenjava idej diskusijske skupine medsebojna opazovanja skupne učne dejavnosti izmenjave učiteljev timsko poučevanje: timsko poučevanje tipaB SODELOVALNO POUČEVANJE Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj. Japonski pregovor ►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

28. Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA je odvisna od kakovosti sodelovanja, ključno pa je SKUPNO NAČRTOVANJE. SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE

29. FAZE KURIKULARNE POVEZAVE • NAČRTOVANJE (Kdor ne uspe načrtovati, načrtuje neuspeh.) • Okoliščine in pogoji načrtovanja ( določitev izvedbenih dimenzij/parametrov kurikularne povezave) • Kaj vsebuje načrt ( zgradba in sestavni deli načrta) • Kdo načrtuje ( pobude in odločitve?) • Kdaj načrtujemo ( koliko vnaprej? kaj vnaprej, kaj lahko sproti?) • IZVAJANJE • in spremljanje izvajanja (kot osnova za evalvacijo) – sistematično opazovanje in zbiranje podatkov o procesih in “produktih” (tj. materialnih in nematerialnih rezultatih) • EVALVACIJA (kot osnova za prenos v nadaljnjo prakso) • Ocena učnih dosežkov/rezultatov • Ocena izvedbe in, posledično, izvedljivosti/kakovosti načrta

30. IZVEDBENE DIMENZIJE/PARAMETRI KURIKULARNE POVEZAVE • Izbor krovnega cilja kurikularne povezave ( sito smiselnosti, povezovalni elementi, integrativni kontinuum - bistveno vprašanje) • Določitev morfoloških značilnosti kurikularne povezave ( sistem oz. morfologija kurikularnih povezav) • Določitev nosilnega predmeta/predmetov • Izbor sodelujočih predmetov in določitev njihovih vlog (poudarjena, podporna) • Določitev obsega in načina izvajanja kurikularne povezave (število oddelkov + število učiteljev, “urnik-i”)  IZDELAVA NAČRTA

31. SITO SMISELNOSTI Preveritev ciljev kurikularnih povezav • Dosegljivostcilja na predmetni ravni: • Cilji, ki jih predmet/učitelj v okviru svojega predmeta NE MORE DOSEČI SAM • Kakovost učnih rezultatov na predmetni ravni: • Cilji, ki jih učitelj sam NE MORE DOSEČI TAKO DOBRO (celovito, poglobljeno ipd.) • Prenosljivost ciljev in rezultatov povezave: • “Ekonomičnost” vloženega dela? • Učinek novosti - “Enkrat ni nobenkrat”

32. SITO SMISELNOSTI KAJ BOM RAJE NAREDIL/-a SKUPAJ S KOLEGICO oz. KOLEGOM? Osmislitev medpredmetnega sodelovanja in timskega poučevanja “Nekaj, česar sam ne morem narediti.” “Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

33. SITO SMISELNOSTI Kakovost kurikularnih povezav: Bistvene vs. naključne (dobre) lastnosti • Pomembna zahteva - in hkrati omejitev - je spoštovanje integritete posameznih disciplin ter ohranjanje in vzdrževanje ustreznega ravnovesja med njimi, • predvsem pa morajo kurikularne povezave • biti skladne z učnimi cilji kurikula in predmetov oz. s PRIČAKOVANIMI UČNIMI REZULTATI in/oz. nacionalnimi STANDARDI ZNANJA in • vključevati VSE KORAKE UČENJA IN VSE FAZE UČNEGA PROCESA(vključno z ugotavljanjem doseganja ciljev - s preverjanjem in ocenjevanjem učnih rezultatov) ter • prenosljive v nove učne situacije (na druge dijake in učitelje).

34. “Inflacija” ciljev kurikularnih povezav? • KAR NAČRTUJEMO, TO TUDI SPREMLJAMO IN EVALVIRAMO! • Primarni cilji in pričakovani učni rezultati kurikularnih povezav: • Vse primarne pričakovane učne rezultate je treba spremljati in ugotavljati, tiste, ki jih je mogoče, pa – po preverjanju - tudi oceniti. • Sekundarni cilji in dodatni/naključni oz. kolateralni dosežki kurikularnih povezav ?

35. TEMELJNI ELEMENTI NAČRTA KURIKULARNE POVEZAVE • Cilj-i • Pričakovani učni dosežki/rezultati • Dokazi(la) o učnih dosežkih/rezultatih • Pot do cilja: • Potek oz. izvedbena navodila in priporočila za posamezne faze učnega procesa vključno z ugotavljanjem učnih rezultatov) • Dejavnosti  EVALVACIJA: Ocena/Poročilo o ugotovljenih učnih rezultatih in …

36. Ocena izvedljivosti kurikularne povezave

37. Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj) dejavnosti (npr. branje, pisanje …) didaktičnih metod in postopkov(npr. aktivno učenje, projektni pristop) uporabe učnih orodij(npr. IKT) miselnih postopkov, veščin in navad(npr. razvijanje kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st centuryskills) posameznih kompetenc(npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.) (makro)konceptov(npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.) MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

38. INTEGRATIVNI KONTINUUM • 0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij • NAVEZOVANJE POVEZOVANJE • integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz. konceptov • integracija s pomočjo skupnih dejavnosti, metod in postopkov • integracija s pomočjo skupnega problemskega (ključnega, bistvenega) vprašanja • integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

39.  razumevanje/znanje je fragmentirano in minimalno povezano znotraj predmetov Predmetno oz. izolirano poučevanje  TRADICIONALNI KURIKUL  linearne divergentne kurikularne oz. učne poti Tradicionalni pristop k izvajanju kurikula: ločeni predmeti – izolirano poučevanje Jeffrey W. Bloom, 2004

40.  razumevanje/znanje je fragmentirano in minimalno povezano znotraj predmetov in med predmeti oz. disciplinami Medpredmetno povezovanje  OBOGATENI (tradicionalni) KURIKUL  linearne presečne kurikularne oz. učne poti Vsebinski/tematski in/oz. procesni pristop k povezovanju predmetov oz. integraciji kurikula Jeffrey W. Bloom, 2004

41. Kurikularne povezave  INTEGRATIVNI KURIKUL  razumevanje/znanje je povezano znotraj predmetov in med predmeti Konceptualni pristop k integraciji kurikula: povezovanje na konceptualni ravni, ki izhaja iz skupnega problema oz. problemskega vprašanja Jeffrey W. Bloom, 2004  krožne in vijačne/helične konvergentne kurikularne oz. učne poti

42. KAKO OBSEŽNA JE KURIKULARNA POVEZAVA? • Bo potekala vse leto, en mesec, en teden, en dan? • Koliko oddelkov bo vključenih? Koliko učiteljev? • Koliko in kako lahko posežemo v običajno organizacijo pouka (fleksibilnost pri izbiri izvedbenih oblik in oblikovanju urnika – projektni dnevi oz. tedni, interaktivno timsko poučevanje ipd.)? • Prostorske možnosti (kaj na šoli, kaj zunaj nje)? Izhajajoč iz ciljev (skupnih in posamičnih) …

43. Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav KURIKULARNA POVEZAVA Sodelovalnopoučevanje • Vlogapredmeta(nosilna, poudarjena, podporna)? • Povezovalni element (“vsebina – veščina – vrednota”)? • Ravenpovezovanja(intra, multi-, inter-, disciplinarna)? • Obseg povezanosti (vertikalna ali horizontalna, delna ali celovita = kroskurikularna povezava)? • Nosilec (= koordinator) KP? • NačrtovanjeKP (izbira oblike sodelovanja - komunikacija med učitelji)? • Časovna razmerja (zaporednost in/oz. vzporednost ciljev posameznih predmetov) in mejniki(terminus post quem, terminus ante quem)? • Vrsta in oblika timskega poučevanja(rotacijsko ali interaktivno …)?

44. Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

45. Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav

46. Načrtovanje kurikularnih povezav: DELAVNICA • Ocenite kakovost načrtovanja in izvajanja gimnazijskega kurikula na vaši šoli z vidika povezanosti med predmeti oz. disciplinami. • Ocenite, kakšne izboljšave lahko uveljavite še v letošnjem šolskem letu. • Ocenite, kakšne izboljšave lahko uveljavite v naslednjem šolskem letu, in opišite, kako se boste tega lotili.